»Niti v sanjah si nisem predstavljala, da je materinstvo tako lepo in da otrok prinaša toliko radosti ter prebudi tako močna čustva. Je pa seveda včasih težje kot pričakuješ, tudi zaradi neprostovoljnega nočnega žuriranja,« se smeji. Njeno nočno življenje se je po porodu torej nadaljevalo, le da drugače. »Prvih šest mesecev z Miho skorajda nisva spala. Sploh ne vem, kako sva preživela. Aria naju je dvigovala na 15 ali 20 minut, midva pa sva se izmenjevala na kakšno uro in pol ali dve. Imela je težave z refluksom, mišično zateglostjo in krči. Po dveh mesecih in pol se ni hotela več dojiti in neskončno dolgo smo iskali mleko, ki bi ji ustrezalo. Pravi čudež se je zgodil, ko smo začeli uporabljati homeopatske kroglice in Sunvalove bio sadne kašice. Dobesedno čez noč smo se prerodili.« Na utrujenost tistih prvih mesecev pa sta z Miho pozabila vsakič, ko sta zjutraj iz sobice zaslišala punčkino veselo vriskanje. »Zdaj je super! Vstajava približno dvakrat na noč, ji dava dudo in takoj zaspi nazaj.«
Saša si niti misliti ne more, kako bi zmogla, če ob sebi ne bi imela Mihe. »Vse sva delala skupaj oziroma oba. Vstajala sva izmenično, jo preoblačila, kopava jo še vedno skupaj, to je naš večerni obred, le hranim jo večkrat jaz, ker bolje namerim njena usta. Arii namreč ne uspe biti pri miru več kot nekaj sekund, tako je lahko hranjenje pravi preizkus spretnosti, vztrajnosti in živcev (smeh). Res pa je, da se partnerstvo ob rojstvu otroka bodisi poglobi ali pa lahko zaide v krizo. Vesela sem, da je najin odnos še lepši kot prej. Žal mi je za vse starše, ki svoje otročke negujejo in vzgajajo sami, ker njihova zveza ni zdržala novih izzivov. Vendar verjamem, da se tudi to zgodi z razlogom. Vedno mora iz tvojega življenja kaj oditi, da lahko pride kaj še boljšega!«

Več v Jani št.21, 25.5.2010