V italijanskem Brunicu blizu meje z Avstrijo, 280 kilometrov oddaljenem od Ljubljane, se v teh dneh ne dogaja prav veliko. Zimskih turistov ni več, poletnih še ni, hoteli so večinoma zaprti, odprto restavracijo le težko najdete, še s sendvičem gre bolj težko.
V italijanskem Brunicu blizu meje z Avstrijo, 280 kilometrov oddaljenem od Ljubljane, se v teh dneh ne dogaja prav veliko. Zimskih turistov ni več, poletnih še ni, hoteli so večinoma zaprti, odprto restavracijo le težko najdete, še s sendvičem gre bolj težko. Popoln mir skratka. Razen ko se tam konča etapa Gira in nenadoma od vsepovsod pride nekaj desettisoč gledalcev. In prav zaradi siceršnjega miru, predvsem pa zato, ker Brunico leži na dobrih tisoč metrov nadmorske višine, so si ga za zadnje desetdnevne priprave pred potjo v Južno Afriko izbrali tudi slovenski nogometaši.
Večina svetovnih ekip se v tako pomembnih dneh povsem zapre pred javnostjo. Naša na veliko veselje novinarske srenje ne, čeprav se Matjažu Keku, še najbolj pa managerju tima Boštjanu Gasserju zaradi pritiska slovenske sedme sile ježijo lasje.
