Potem ko smo jeseni 2008 v Jani objavili članek o istospolnih družinah, so aktivnosti za ureditev položaja teh družin začele potekati z bliskovito naglico. A ker nov družinski zakonik, ki naj bi njihov položaj izenačil z drugimi, še ni sprejet, se za otroke v teh družinah ni še nič spremenilo. Naši sogovornici Mojca in Maja (vsa imena so izmišljena) sta takrat imeli nekajmesečnega sina Tima, čigar biološka mama je Maja. A tudi Mojca si je od nekdaj želela izkušnjo nosečnosti. Zato sta se odločili še za drugega otroka. Že prvi poskus umetne oploditve na kliniki v Makedoniji je uspel – pred nekaj meseci sta se rodila Ana in Jan, prva (znana) dvojčka istospolno usmerjenih staršev v Sloveniji.
Ker položaj istospolnih družin ni urejen, sta podobno kot njun bratec Tim v pravnem smislu povsem nezaščitena. Če se Mojci kot biološki mami kaj zgodi, bi Maja ostala brez vseh dolžnosti in pravic, pa čeprav ju vzgaja in zanju skrbi vse od trenutka njunega rojstva. Otroka bi bila ustrezno zaščitena in zavarovana le, če bi ju Maja lahko posvojila kot njuna nebiološka mama.
Na oploditev v Makedonijo. Na obisk se odpravim v četrtek dopoldne, ko je doma le Mojca z dvojčkoma. »Takrat bo najlažje, saj je še največ miru,« mi pove dan prej, ko razlaga, kako jim je rojstvo Ane in Jana življenje obrnilo na glavo. Maja je v službi do poznega popoldneva, Tim je v vrtcu. Oditi z dojenčkoma od doma je za Mojco kar precejšen zalogaj, zato Tima domov okoli štirinajstih navadno pripelje soseda. »Potem gremo vsi štirje ven in počakamo, da pride Maja iz službe,« opisuje Mojca vsakdan, odkar se je njihova družina povečala za dva člana. Kako to, da sta se Maja in Mojca, ki bosta jeseni praznovali deseto obletnico skupnega življenja, odločili za več otrok? »Ko se je rodil Tim, naju je bilo kar malo strah, kako bo, kakšen bo odziv okolice. A ta je bil zelo pozitiven, zato sva se odločili še za drugega otroka,« pravi Mojca. Maja je zanosila z znanim darovalcev in je bila oploditev opravljena kar doma, Mojca, ki zaradi ginekoloških težav po naravni poti sploh ne bi mogla zanositi, pa je na umetno oploditev na kliniko v Makedonijo. »Ker pri nas umetna oploditev samskim ženskam še vedno ni dovoljena, tega ne bi mogla urediti v Sloveniji, čeprav v resnici sploh nisem samska, zaradi ginekoloških težav pa do otroka sploh ne bi mogla priti po naravni poti,« niza le eno v nizu diskriminacij. Tako sta 5000 evrov pač odnesli v Makedonijo, namesto da bi jih pustili slovenskemu zdravstvenemu sistemu (kjer bi bila umetna oploditev sicer za kakšna dva tisočaka cenejša). Tokrat sta se odločili za spermo neznanega darovalca. »O genetiki vem ravno dovolj, da mi je jasno, da ji ne gre zaupati,« Mojca pojasnjuje, zakaj se s tem sploh ni obremenjevala. Veseli sta bili, ker je že prvi poskus uspel. »Če bi se prijelo več jajčec, bi jih dala nekaj zamrzniti. Ker sta se dve, pa sem bila prepričana, da bo uspeh že, če se bo obdržalo eno.« Po dveh mesecih pa ju je, priznava, šokiralo, ko sta izvedeli, da sta namesto načrtovanega enega na poti kar dva dojenčka.
Več v Jani, št. 24, 15. 6. 2010
