Jem za Umetnost: Za njim je že več kot šestdeset filmskih vlog in nekaj je zelo dobrih, ampak ena zanesljivo ne bo šla nikoli, nikoli v pozabo: v filmu Vampirjev poljub (Vampires Kiss, 1989), ki sicer ni bil nič izrazito nepozabnega, je pojedel ščurka. Pravega ščurka. ŽIVEGA ščurka. Užival ni, je povedal, in trikrat so morali ponavljati, pohrustal ga je pa le: »Vsaka mišica v mojem telesu se je upirala, pa sem ga vseeno pojedel.« Dodajte temu še par odbitih vlog – eksplozivnega enorokega peka v Čaru lune (Moonstruck, 1987), zbeganega kriminalca v Arizonini vzgoji (Raising Arizona, 1986), pa seveda neukrotiljivi vrtinec energije v Divji v srcu (Wild at Heart, 1990) – in nagnjenost k ekscentričnim gestam v zasebnem življenju, pa se seveda ni moglo končati drugače kot da je obveljal za čudaka. Medtem se je sicer precej umiril (»Ko sem počel te stvari, sem bil še zelo mlad igralec. Nisem imel veliko igralske izobrazbe in skušal sem se uveljaviti, kajti takrat mi je veliko pomenilo, da me opazijo. Počel sem šokantne stvari, skušal živeti svoj lik, ker nisem bil šolan. Ampak sčasoma sem začel odkrivati druge metode in načine, da se vživim v svoj lik ne da bi si pri tem uničeval življenje,« je pojasnil), ampak sloves odbitega igralca, ki se loti česarkoli, se ga po malem še vedno drži. Ali kot je elegantno povedal neki kritik, »pri izbiri vlog je drzen in neustrašen, ni ga strah splezati daleč po veji, jo odžagati in ostati lebdeč v zraku.«
Prijatelj nekega kitarista: Ampak Nicholas Kim Coppola, to je njegovo pravo ime, je že od nekdaj korakal v ritmu svojega lastnega bobna. Sin profesorja literature in plesalke je bil tudi nečak zelo slavnega režiserja (Francisa Forda Coppole) in znane igralke (Talie Shire), ampak k igralstvu ga nista zvabila onadva temveč prizor iz filma Vzhodno od raja z Jamesom Deanom pri petnajstih. Potem ni mogel niti dočakati, da bi maturiral, pustil je šolo in se posvetil igralstvu. »Pri sedemnajstih sem bil že na veliko avdicijah, pa se ni zgodilo nič. Rekel sem si, še enkrat bom poskusil, in če ne bo nič, grem v trgovsko mornarico. Kajti moja druga strast je ocean.«
Svet je ostal brez potencialno velikega mornarja, kajti dobil je vlogico – majceno, majceno – v filmu svojega strica Rumble Fish (1983). Drugi igralci so mu dajali pod nos, da je vlogo dobil po protekciji, zato se je odločil spremeniti ime. »Moral sem ga spremeniti, da bi se osvobodil in ugotovil, ali lahko uspem, ne da bi v hollywoodsko pisarno vstopil kot Coppola,« je pojasnil. S svojim pravim imenom Nicholas Coppola je napisan le v enem filmu, potem je bil vedno samo še Nicolas Cage. Priimek je prispeval stripovski junak Luke Cage.
In še preden je bil sam čisto zares slaven, je dal svetovnemu filmu zares velik prispevek: priskrbel je prvo vlogo Johnnyju Deppu. »Bil je kitarist s Floride, ki se mu ni niti sanjalo, da bi lahko bil igralec. Rekel sem mu, mislim, da bi lahko bil igralec, imaš talent. In to po tem, ko sem z njim odigral eno samo igro monopolija. Poslal sem ga k svojemu agentu in zgradil si je uspešno kariero.«
Nerazumljen: Uspešno kariero si je zgradil tudi Cage. Čeprav je nekaj njegovih filmov resnično slabih in veliko zelo povprečnih, mu ne gre odrekati poguma pri izbiri. A njega slabe kritike ne motijo: »Zdaj sem tako daleč, da vem, da sem nekaj prav naredil, če dobim mešane kritike, ker nisem vpredalčkan. Ljudem nočem olajševati stvari in sebi tudi ne. Hočem poskusiti nekaj nenavadnega. Ob slabih kritikah se dobro počutim, ker takrat čutim, da sem se tega človeka dotaknil. Že mogoče, da ni vedel, kaj skušam narediti, ampak nekaj je pa čutil.«
Že prva nominacija mu je prinesla oskarja Za Zbogom Las vegas (Leaving Las Vegas, 1995), pozneje si je prislužil še nominacijo za Prilagajanje (Adaptation, 2002). Kalifornijska univerza mu je leta 2001 podelila častni doktorat. In če ni nagrad, je vsaj denar. Pogosto veliko denarja – kar nekaj filmov mu je prineslo po dvajset milijonov dolarjev. Lani je bil s štiridesetimi milijoni zaslužka peti najbolje plačani igralec v Hollywoodu.
Ampak tudi taki se lahko zapletejo v hude denarne težave. Nicolasu je vsekakor uspelo.
Vse moje omare so premajhne: Lani ga je ameriška davkarija obtožila utaje davkov, Cage pa je nekaj mesecev pozneje tožil svojega poslovnega menežerja in ga med drugim obtožil nevestnosti, nesposobnosti in tega, da naj bi v žep spravil dvajset milijonov njegovega denarja. Možakar mu ni ostal dolžan in ga je tožil nazaj. Tiho pa tudi ni bil in je povedal, da je igralec večino prostega časa porabil za nakupovanje, čeprav mu je drage nakupe odsvetoval. V tožbi menežer navaja, da si je Cage leta 2007 privoščil »nakupovalno orgijo in kupil še tri hiše (za skupaj 33 milijonov), 22 avtomobilov (od tega 9 rolls royceov), dvanajstkrat je kupoval drag nakit in 47 umetnin in eksotičnih artiklov.«
Tako si je nakopičil zasebni otok, štiri jahte, avtomobile, reaktivno letalo, umetnine, nakit in petnajst hiš po vsem svetu. Med drugim tudi dva evropska gradova. Tisti na Bavarskem iz enajstega stoletja je imel 28 sob, a je v njem, do takrat, ko ga je prodal, menda preživel eno samo noč. Medtem si je kupil še enega v Angliji. In ni bil čisto navaden grad, zgrajen je bil v obliki pikovega asa.
Da bi poplačal davkarijo in vrnil številna posojila je začel prodajati hiše, a medtem je udarila kriza, vrednost nbepremičnin je padla in kar nekaj razkošnih hiš, ki jih ni mogel prodati, so mu zasegle banke. Ni čudno, da se šestinštiridesetletni igralec še ne more upokojiti, čeprav je že pred leti napovedal, da bo manj snemal in se ukvarjal z novimi izzivi. Zdaj si tega preprosto ne more več privoščiti.
Supermanov ata: Ob vseh nepremičninskih poslih je še našel čas, da se je trikrat oženil. Pravzaprav se je kljub živahnemu zasebnemu življenju presenetljivo redko pojavljal v tabloidih. Iz zveze s Christino Fulton ima zdaj dvajsetletnega nezakonskega sina Westona, ki se je že začel pojavljati v filmih. Prvič se je poročil z igralko Patricio Arquette, ki jo je, tako pravi zgodba, zasnubil že prvi dan poznanstva. Ona mu je v šali dala seznam stvari, ki jih mora narediti, da si jo prisluži, ampak ko ga je on čisto resno začel izpolnjevati, se je ustrašila in se umaknila. Leta pozneje sta se znova srečala, se leta 1995 poročila in čez šet let ločila. Leta 2002 se je poročil z Liso Marie Presley, edinom otrokom Elvisa Presleyja – mimogrede, tudi Elvis je ena njegovih obsesij. In poročila sta se na predvečer 25. obletnice Elvisove smrti. Viharnega zakona je bilo konec po treh mesecih, čeprav sta se uradno ločila šele leta 2004. Ločevanje je trajalo precej dlje kot zakon.
A Cage ni izgubil poguma in je poskusil še enkrat. Leta 2004 se je poročil z natakarico Alice Kim, dvajset let mlajšo od sebe. Naslednje leto se jima je rodil sin, ki ga je očka poimenoval Kal-El, kar je, kot vedo tisti, ki berejo stripe, pravo ime Supermana. Supermana naj bi Cage igral v filmu, a je projekt propadel. Če že ne more biti Superman, je pa vsaj Supermanov oče.
