Z izjemo prvih treh mesecev, ko se je spopadala z značilno nosečniško slabostjo, se je Natalija Verboten med nosečnostjo dobro počutila. Celo tako dobro, da je skoraj do konca delala in nastopala. »Zadnji nastop je imela pred županskimi volitvami, mesec in pol pred porodom.« Nič čudnega, da je nosečnost tako hitro minila. Delo v njunem podjetju, kjer Dejan večinoma sklepa posle, Natalija pa skrbi za papirje, sta prilagajala pregledom pri zdravnicah, ki sta spremljali njeno nosečnost. Dejan jo je vedno spremljal, saj je želel iz prve roke izvedeti, kako se razvija njun otroček, vsaka malenkost je bila pomembna. »Natalija je bila še posebej pod drobnogledom, ker nikoli ne potarna, in če bi rekli, naj počiva, bi pač počivala.« Dejan bi gotovo poskrbel za to! Ampak k sreči se je odlično počutila, prekipevala je od energije, in to se je tudi videlo, saj je bila prelepa. Na nastopih je žarela. Zato si nista delala prevelikih skrbi in nista komplicirala. Nosečnost sta spremljala z dobro voljo in velikim optimizmom. »V materinski šoli sva videla pare, ki bi iz nosečnosti in poroda lahko skorajda napisali doktorsko disertacijo,« se nasmehne novopečeni očka. Informacije, ki sta jih dobila tam, sta bolj ali manj že obvladala iz knjig in z interneta, edina stresna stvar tam je bila posnetek poroda. »Po mojem je težko gledati ljubega človeka v bolečini, ampak ženska na žalost to mora prenesti. Vse mamice so to izkusile. Z dobro voljo je vse lažje, itak pa ne veš, kaj te čaka, in je bolje vedeti čim manj.« Danes se veliko parov odloči za porodni načrt, pa izbirajo med to in ono porodnišnico. »Midva sva se takim pogovorom izogibala. Tako ali tako ima vsak o posamezni porodnišnici svoje mnenje in na koncu ne veš, za katero bi se odločil. Midva sva že na začetku izbrala mariborsko in sva bila zelo zadovoljna. Vsi so zelo prijazni in skrbni.«

Več v Jani št. 47,23.11.2010