Pogosto vodite dobrodelne prireditve. Na zadnji ste zbirali sredstva za nakup digitalnega mamografa za Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. Kako se počutite takrat? Vas prevzame občutek solidarnosti?
Prav ob vsaki dobrodelni akciji me prevzame želja, da bi zbrali potrebna sredstva. Vem, da sta zadaj vedno iskrena želja po pomoči in upanje, da bo zbiranje olajšalo pot do cilja, ki je pogosto daleč, pot do njega pa strma. Vedno znova me skrbi, kako se bodo odzvali ljudje. K sreči sem bil doslej tudi vedno presenečen nad dobrim odzivom. Danes je težko: potreb je vedno več, denarja v denarnicah darovalcev vedno manj. A zdi se, da solidarnost ne pozna recesije! Da bi le ostalo tako.
V blogu ste se spraševali, kje neki se skriva vrag, ki je tako hudo zameštral štrene, da so na eni strani takšni, ki se morajo več mesecev truditi in pripravljati dobrodelni koncert, da bi jim na koncu uspelo zbrati 132.000 evrov, na drugi strani pa so posamezniki, ki s svojimi posli obračajo milijone. Zdi se, da vodenje takšnih prireditev ne angažira le vaših glasilk, temveč tudi vašo dušo.
Že ob opisu potreb ne moreš ostati ravnodušen. Ko pa misel zanese v primerjavo med »tajkunskimi vodami« na eni strani in revščino na drugi … Takrat bi … A vse, kar moreš, je iskreno prositi.
Vesel sem, da lahko s svojim »poslanstvom« prosim naglas, in trudim se, da te moči ne izrabljam za kak »čuden« projekt ali debele odstotke zbranega, ki ostanejo organizatorjem. Ko smo pred leti brali, da nam bo sprememba sistema prinesla velike razlike med bogatimi in revnimi in da »zlate sredine« skoraj ne bo več, si nisem predstavljal, da bo tako, kot je.
In če pomisliš, da bi mesec vzdrževanja vladnega letala lahko rešil marsikatero žalostno zgodbo … Ali kadar bereš, s kakšnimi odpravninami odhajajo nekateri v pokoj, drugi pa mesece čakajo na zasluženo plačo … Ko veš, da imajo nekateri milijon za plačilo varščine v nemškem zaporu, drugi pa za mamograf darujejo 20 evrov od svoje uboge penzije, takrat skoraj razumeš tiste, ki pravijo: »Ne, za zdravstveni aparat ne dam. To bi morala kupiti država!«
Več v Jani št. 9, 1.2.2011
