Razodetja so večplastna zgodba. Ena plast govori o družini Svetozarja Karamazova (Sebastian Cavazza), ki se zaljubi v simpatično strojepisko Olgo (Jana Zupančič, Maja Šugman) in zato zapusti svojo prvo ženo (Bernardo Oman). S prvo ima dva otroka, z drugo enega. Njihova usoda ni rožnata. Vojna ima vedno rušilno moč in pušča trajne posledice. Travma, ki se je ena generacija ne more znebiti, se prenaša naprej. Zgodovina se ponavlja. Življenje je sestavljeno iz spominov. Bolje ne bo nikoli, a upanje umre zadnje.
»Ti si zame razodetje. Drugo razodetje v mojem življenju. Prvi je bil komunizem, drugo si ti,« reče Svetozar Olgi. Na kaj najprej pomislite ob besedi razodetje?
Sebastian:  Tako kot Svetozar ga tudi jaz večkrat doživim ob pivu, prijateljih, ob ogledu kakšne nogometne tekme. Vsak dan doživiš kakšno. Več jih je in vezana so na različna področja življenja. Zame je bilo veliko razodetje ponovno delati v Mestnem gledališču z odličnimi igralci. Z Jano prvič delam, z Majo sem že. Zgodba se me je res dotaknila. Že to je bilo veliko razodetje.
Maja: (kar dolgo razmišlja) Zame, ki sem že precej let v pokoju, je bilo razodetje to, da se me je nekdo spomnil in potegnil ven. Že to je bila velika stvar. Zelo sem vesela, da se me spominjajo, ker se to bolj redko dogaja, na žalost. Pa bi bilo fino, da bi kdaj povabili še koga iz moje generacije. Tudi mene je scenarij izjemno pretresel. Zelo sem ponosna na mlade kolege iz mestnega teatra. Zelo. So tudi 47 let mlajši od mene, ampak se imamo zelo fino. Tudi to je razodetje.
Jana: Sem malo mlajša. Za las sem ujela Jugoslavijo, a dobro vem, kaj se je takrat dogajalo. Najbrž zato, ker sem o tem veliko brala. Vsaka vloga v predstavi doživi svoje razodetje. Kaj je Olgino razodetje? Mislim, da Svetozar (se obrne k Sebastianu).
V predstavi sta zelo pristna. Človek bi pomislil, da se imata rada tudi zasebno.

Več v Jani št. 18, 3.5.2011