Zgodba o Juliji. Na Andrejo me je opozorila lepa, kar pravljična zgodba, ki mi jo je povedala mamica majhne Julije. Imela je več splavov in na eni od delavnic je Andreji zaupala svoje težave. Kmalu je Andreja »navezala stik z dušo njenega bodočega otročka« in ji povedala, da »je ta dušica pripravljena, da pride na Zemljo«. In res je prišla. Sprva zdravniki niso mogli potrditi nosečnosti oziroma so bili zatem skeptični glede razvoja plodu. Toda Andreja je mamici svetovala, da naj zaupa in ne dovoli čiščenja, ki so ji ga predlagali. Tako je srečno donosila in rodila otroka povsem naravno, brez umetnih popadkov in protibolečinskih sredstev. Toda nekaj dni po porodu se je malce zataknilo. Mamica je po FB delila veselo novico s prijatelji, v tem času pa je Andreja »slišala« Julijino dušo potarnati, da zna biti nekaj zelo narobe … Vzrok je bil Facebook. »Mnogo različnih, tudi zelo negativnih energij se ujame v FB – te so Julijini dušo zmotile. FB je povsem v redu za širjenje informacij, še zlasti za posel, manj pa za osebne zadeve. Še zlasti so v nevarnosti otroci. Starši se ne zavedajo nevarnosti in moči energij; morali bi biti previdnejši pri tem, kaj in kdaj objavljajo o svojih otrocih na FB.«

Seveda želim od Andreje izvedeti čim več o tej nenavadni »komunikaciji z dušo deklice«; kako se je sploh lahko odvijala ta zgodba prej, preden je bila Julija spočeta? »Naj gre za katerokoli željo – od nosečnosti do partnerstva ali stikov z dušo (svojo) ali z dušo otroka, kot je bilo pri Juliji, ali pa z dušami pokojnih, je proces vedno enak: najprej doseči popolno sprostitev in tako v sebi odkriti polje miru, kjer lahko uvidiš vse svoje potenciale. Do teh pa pogosto pelje pot skozi preobrazbo; včasih je potrebna tudi na ravni družinske duše. Ob tem je bojazen, da 'postavitev družine' ruši ljubezen, odveč; vzpostavijo se le bolj zdravi odnosi, ki koristijo vsem vpletenim. S preobrazbo, ki praviloma sploh ni lahka, človek odstrani ovire za uresničitev.«

Prihaja Venera. V društvu Angel.si delajo predvsem ženske, ki Andrejo spremljajo že vrsto let in so med seboj »harmonizirane«. Tudi sicer, pravi Andreja, ima Slovenija veliko moč v ženskah. Prihodnje leto pa prihaja naproti še Venera, ki jim bo dala še dodatno veljavo in moč. Toda moč je treba znati uporabljati modro! Kajti ženske so nosilke energije, in če ne sprejemamo svojega principa jin oziroma delujemo po moškem principu jang, postajamo preveč tekmovalne, agresivne – skratka izgubljamo ženskost in s tem izjemno moč sprejemanja svetlobe.

Ženska dosega  uspehe po pasivni poti, to je pot sprejemanja; tega bi se morale zavedati in to živeti, pravi Andreja: »Da bi začutile svojo moč, najprej potrebujemo občutek zadovoljstva; posoda za to je v predelu maternice oziroma v predelu spolne čakre. Ta pritegne zadovoljstvo, ki je v srcu!« Zato so spolne zlorabe, izčrpanost, življenje sredi grobosti, mobinga itd. nekaj najhujšega, saj žensko prikrajšajo za to, da bi lahko v sebi poiskala občutek zadovoljstva in miru. Andreja poudarja, da ni prav, če hočejo ženske biti močne, odporne: »Jaz želim biti občutljiva! Občutljivost nam ženskam pripada in se je ne smemo sramovati.« Dodaja, da če bi ženske v Sloveniji sprejemale in negovale svoj ženski princip ter med seboj iskreno in podporno sodelovale, bi bila naša država rešena vsega hudega v nekaj mesecih, tako močna je lahko ženska energija. Zato se »splača« pospešeno čistiti primesi, ki ne sodijo k principu jin, da bomo lahko sprejemale bogate Venerine darove.

Toda kako jih bodo sprejemale tiste,  ki so bile spolno zlorabljene, ki so obupane, ponižane, ki so v brezizhodnem položaju? Te se niso sposobne odpreti »moči energij« in možnostim, ki jih nosijo v sebi. Pa vendar je nekaj korakov, kako se odpreti tem danostim, pravi Andreja; zagotovo pa bi veliko žensk, ki bi delovale in živele po ženskem principu ter negovale svojo ženskost v najplemenitejšem pomenu besede, prineslo pozitivne spremembe tudi tem nesrečnim ženskam (in naši družbi sploh), saj smo vsi eno.

Smerokazi in priložnosti. Ker Andreja veliko govori o duši, me seveda zanima, kako »jo spoznati«: »So metode, kako začutiti svojo dušo, kako delovati z njenega nivoja. Včasih jo človek začuti tako, da se lahko dobesedno nasloni nanjo; ko 'slišiš' neko dušo, preprosto veš …«  Tudi to so teme, o katerih Andreja objavlja zanimive prispevke na blogu s svojim imenom in priimkom. Sicer pa je področje delovanja Angel.si zelo široko in se odziva tudi na posamezna obdobja;  oktobra je vodila astropostavitev Kirona, ki »pozna«  naše rane in je naš naravni zdravitelj. Posameznika ozavesti o njegovi najgloblji ranljivosti in ga tudi pozdravi.

Za katero koli področje gre, Andreja ne govori le teoretično, ampak iz lastnih izkušenj: »Ko sem bila še kot študentka v veliki stiski, sem si končno priznala, da tako ne gre več. Takrat sem z eno roko prijela otroka v meni in se vprašala, kaj narediti, da bi se lahko spet dobro počutil, z drugo roko sem prijela svojo dušo – pa smo šli.« Pravi, da človek ponavadi ne dobi rešitve v paketu, temu mu prihajajo naproti priložnosti, ki vodijo tja, kamor si želi. Ena od njenih priložnosti je bila gospa v roza. »Bila sem vsa zatolčena, nesrečna, brezvoljna, ko mi je na postaji mestnega avtobusa neznana in  lepo urejena gospa v roza kostimu, z roza nohti, v roza čevljih in z roza torbico rekla, da naj ne skrbim, saj bo vse v redu … Nisva se poznali in nisem ji prav nič potarnala, toda ob pravem času – ko sem bila najbolj izgubljena – me je ogovorila z besedami, ki sem jih najbolj potrebovala. Vedno me je premaknila v pravo smer.« Še nekajkrat, ko je bila Andreja v stiski, se je pojavila – fizično, ne kot privid –  in jo vedno razbrala; naslednjič je bila v modrem, nato v rumenem … Ko se ji je nehala pojavljati na avtobusni postaji, jo je videla na televiziji – bila je pevka Ivanka Kraševec. Morda niti sama ne ve, da je bila za Andrejo znanilka dobrih premikov.

Več v reviji Zarja, 30. oktober 2017