- Bolniške zaradi nege otroka: koliko je kršitev
- Zaradi jemanja bolniške ob petkih od zdaj obvezno vsakič na pregled z otrokom
V 2023 so na NIJZ zabeležili 1.315.106 primerov bolniškega dopusta ali 18.295.988 koledarskih dni, kar znese 19 koledarskih dni na zaposlenega, statistika za leto 2024 pa še ni objavljena. Na ZZZS ugotavljajo, da smo bili v Sloveniji še pred nekaj leti pri skupnem deležu bolniškega staleža (ta gre v breme delodajalcev in ZZZS) v povprečju med državami EU s stopnjo absentizma med 3,5 in 5 odstotkov.
A se je Slovenija v zadnjem času pomaknila med države z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega. V 2023 je delež izgubljenih delovnih dni znašal 5,97 odstotka, v 2022 že 6,07, medtem ko je bil leta 2014 le 3,8 odstotka. Pod štirimi odstotki smo bili v Sloveniji vse od leta 2004 dalje, izrazit skok pa je nastal leta 2022 s preko šestimi odstotki. »Po ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah je bolniški stalež med 3,2 in 3,5 odstotka optimalen,« ocenjujejo na ZZS.
Trenutno najdaljši bolniški stalež traja neprekinjeno od 23.3.2011 dalje torej neprekinjeno že skoraj 14 let!
Slovenija v zgornji polovici v EU
S preseženimi petimi odstotki absentizma se že uvrščamo v zgodnjo polovico držav EU, kjer so še Belgija, Švedska, Češka in Slovaška, precej nižje stopnje, med 3 in 3,5 odstotka, pa imajo Avstrija, Nemčija, Velika Britanija in Francija. (med 3,0 in 3,5 odstotka). Pred letom 2016 smo bili bolj primerljivi z državami z vmesno stopnjo kot so bile Madžarska, Nizozemska ali Španija.
Raje na bolniški kot invalidska pokojnina
Na ZZZS še ocenjujejo, da se Slovenija optimalnemu deležu absentizma še ni približala predvsem zaradi časovno neomejenega trajanja bolniškega staleža, saj so v vseh ostalih evropskih državah (razen v Bolgariji in Sloveniji) bolniški staleži omejeni praviloma na največ eno leto.
In koliko nas vse to stane? Izdatki ZZZS za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zlasti od druge polovice leta 2015 zelo naraščajo. Če so leta 2013 znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, v letu 2020 so se povzpeli na 444,2 milijona evrov, v letu 2021 so bili 497,7 milijona evrov, v 2022 že 689 milijonov evrov in v letu 2023 606,9 milijonov evrov.
Razlogi in rešitve
»Primere dolgotrajnih bolniških staležev bi morali sistemsko bolje urediti z individualnimi načrti medicinske rehabilitacije. Posodobiti bi morali zakonodajo s področja invalidskih postopkov, vse postopke pa pohitriti ter ljudem zagotoviti bodisi hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev,« še pravijo na ZZS, »generalno pa so razlogi za dolgotrajne bolniške sistemske narave ter posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih.« Poleg tega je bolniško nadomestilo višje kot višina invalidske pokojnine, zato so posamezniki bolj zainteresirani za podaljševanja bolniškega staleža.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Po mnenju ZZZS bi morali v prihodnje več pozornosti namenjati ohranjanju delovne zmožnosti ljudi. Sem spada tudi hitrejša rehabilitacija in s tem povezano skrajševanje čakalnih vrst, prilagajanje delovnih mest, omejitev trajanja bolniškega staleža, povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje, zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v iskanje potenciala delazmožnosti.
Zaradi neurejene zakonodaja in celotnega stanja v zdravstvu pa posledično narašča absentizem. Pri nas namreč do 30 dni bolniške odsotnosti nadomestilo plače krije delodajalec, po tem obdobju pa stroške prevzame ZZZS. Zato so zaradi povečanja števila odsotnosti najbolj na udaru ravno delodajalci, pa pravijo pri združenju delodajalcev.
Čeprav je v interesu vsakega delodajalca, da ima zdrave sodelavce, in da se temu primerno po bolezni na delovno mesto vrnejo resnično zdravi, pa je finančna obremenitev zaradi odsotnosti delavca velika težava. Ne le nadomestilo plače, tudi zmanjšana produktivnost zaradi nadomeščanja, po rehabilitaciji zaposleni vseeno tudi potrebuje nekaj časa, da se spet začne delati »s polno paro«.
Včasih najamejo tudi detektive
Delodajalci so torej tudi dolžni raziskati, ali je zaposleni upravičeno odsoten ali ne, pogosto se namreč število bolnišk poveča ravno pred prazniki ali ob petkih, včasih pa se kot izgovor zlorablja tudi bolezen otrok in podobno.
V letu 2024 so tako pri nas opravili nadzor pri 4859 osebah, navaja ZZZS, kršitve pa so ugotovili v 215 primerih ali 4,4 odstotka primerov kontrole. V 141 primerih je ZZZS tako pri zavarovancih predčasno končal njihovo bolniško odsotnost, v le petih primerih pa so celo odvzeli zaposlenim nadomestilo plače.
V letu 2023 so, po njihovih podatkih, nadzor izvajali tudi ob koncih tedna. Ugotavljali so predvsem neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela, od 4466 opravljenih nadzorov je bila v 249 primerih ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela, kar je 5,6 odstotka ugotovljenih kršitev. V 136 primerih so pri zavarovancih končali bolniško odsotnost, v 44 primerih pa so ugotovili, da so zavarovanci še zmožni za delo v krajšem delovnem času. Odločba o odvzemu nadomestila so izdali v petih primerih.
Na koncu je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec lahko v okviru nadzora od zaposlenega zahteva dodatne zdravniške dokaze ali pa na ZZZS vloži zahtevo, da celoten primer odsotnosti preveri imenovani zdravnik.
Včasih pa najamejo tudi zasebne detektive, praviloma le ob sumih na večje kršitve, ti pa ki lahko preverijo ali se delavec na bolniški drži zdravnikovih navodil glede zadrževanja doma. Načeloma pa raje posegajo po notranjem nadzoru ali se pritožijo zdravniku, in najemajo detektive le ob večjih sumih kršitve.
Delavcem, ki grobo ali zelo pogosto kršijo pravila bolniških odsotnosti, pa delodajalec lahko tudi odpove pogodbo o zaposlitvi.