
Kultura / stran 135


(FOTO) V soboškem muzeju vse o tkanju in tkaninah
V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli razstavo z naslovom Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja. Gre za gostujočo razstavo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je sestavljena iz treh sklopov. V prvem delu lahko izveste več o tekstilnih vlaknih in njihovem izvoru ter barvanju tekstila, v drugem o raznolikih tkaninah, v tretjem pa so se posvetili tapiserijam in njihovemu ohranjanju. Več o razstavi sta povedali Eva Ilec in Hermina Gojc ter dodali, da razstavo spremljata tudi dva filma. Prvi prikazuje lan - od semena do tkanine, drugi pa pridobivanje svile. Jelka Pšajd iz soboškega muzeja je kot dodatek gostujoči razstavi pripravila še pregled pridelave in predelave lanu ter svilogojstva in svilarstva v Pomurju. Na slovenski kulturni praznik ob 11. uri bo po tej razstavi potekalo tudi vodenje. Fotografije Ines Baler

"Objektivna odgovornost je brez dvoma na ministrici"
»Kultura in umetnost sta delo,« že v začetku pogovora poudari ministrica za kulturo Asta Vrečko, ko nanjo naslovimo vprašanje o položaju samozaposlenih v kulturi. Slab teden pred kulturnim praznikom in leto dni pred odprtjem Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici nas je ministrica sprejela v svojem kabinetu in spregovorila o novem zakonu o kulturnem dogajanju v državi, pripravah na Evropsko prestolnico kulture, trenjih v Zavodu GO!2025, medijskem zakonu, ki so ga na ministrstvu pred dvema mesecema poslali v javno razpravo, delu v vladi in porastu fašizma v naši neposredni bližini.

V Gledališču Park po Šterkijadi še pogovor z ustvarjalcema
V Gledališču Park v Murski Soboti so že predvajali slovenski celovečerni film Šterkijada o jadralcu Juretu Šterku, ki je bil prvi Slovenec, ki je z majhno jadrnico objadral svet, njegova pogosta potovanja po svetovnih morjih pa so ustvarjala globoke napetosti doma pri sinu Igorju in soprogi Vojki. Po projekciji je sledil še pogovor s producentko Petro Vidmar in igralcem Jernejem Gašperinom.

Za prvi roman jo je navdihnil Harry Potter
Ko so se njeni vrstniki morda še »lovili z vejicami«, je Maja Ravnikar Zabukovšek že pisala svoj prvi roman. Tako je bilo pred dnevi mogoče slišati na literarnem večeru, ki ga je Knjižnica Šentjur posvetila tej mladi avtorici. V najstniških letih je nanjo močno vplivala serija knjig o Harryju Potterju. V obdobju osnovne šole si je med policami s knjigami izposodila toliko del, da knjižničarji niso mogli verjeti, da jih lahko prebere. Strastna ljubiteljica literature, ki vsebino med platnicami osvaja tudi v italijanskem, španskem in češkem jeziku, je lani končala študij splošne medicine. Založba Primus je v istem letu izdala tudi njen distopični roman Vezi.

Tadej Toš, kuhar juhice komedije iz sestavin življenja
Med enim in drugim nastopom, ki mu jih v teh dneh ne manjka, smo se v predpustnem času pogovarjali s Tadejem Tošem, slovenskim komikom, voditeljem in igralcem. Sam pa pove, da je najprej ponosni ata treh otrok, nato šele igralec, ki v sebi skriva še voditelja in komika. „Sicer pa sem svobodni komentator v prostem slogu,“ pravi.

Spregledane, ki jih je ovekovečila Mankica Kranjec, na ogled v Bruslju
V Bruslju je na ogled fotografski projekt Spregledane fotografinje Mankice Kranjec. Gre za vnukinjo prekmurskega pisatelja Miška Kranjca.

Golob napolnil dvorano kulturnega doma na Razkrižju
Duhovnik Martin Golob je v polni dvorani Doma kulture Razkrižje predstavil knjižno uspešnico Na spletni prižnici.

V PiŠK na ogled grafike Mateja Giderja
Likovni pedagog v delih tematizira osamljenost in težo eksistence

Tešanovska društva vabijo na že 19. Prešernov pohod
Društva iz Tešanovec (prostovoljno-gasilsko, kulturno-turistično, malega nogometa in mladinsko) skupaj z domačo krajevno skupnostjo ponovno organizirajo pohod ob slovenskem kulturnem prazniku.

Mavrične krajine novomeške Mavrice v KC Semič

Vas, ki živi za pustno tradicijo
Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant Spuhlja je eno najstarejših organiziranih društev, ki ohranjajo pustno tradicijo na Ptujskem. Koranti Spuhlja so tudi organizatorji najstarejšega in največjega sejma in razstave korantove opreme, ki so ga letos obogatili še s pustnimi delavnicami za otroke.

V Žetalah povorke ne bo, v Vidmu nagrade za vse skupine
Nesporno je, da je Ptuj slovenska pustna prestolnica, a fašenk slavijo tudi v haloških občinah, od koder izvirajo etnografske skupine. V Podlehniku so v ospredju domačini, tradicija ter pustna gostija, v Majšperku in Vidmu število pustnih skupin in zabavno-družabni dogodek. Posledično se razlikujejo tudi zneski, ki jih iz proračunov občine namenjajo za pustno norčavost in veselje.

„Še danes ni pojasnjeno, kaj je kurent“
Zveza društev kurentov Ptuj je kurente/korante in vse častilce te tradicije povabila na predavanje arhivistke, zgodovinarke Marije Hernja Masten o tem, kako se je skozi zgodovino spreminjal lik kurenta oz. koranta. Pri tem se je osredotočila na masko, prvo omembo kurenta, njegovo različno identiteto, urbano, mestno karnevalsko tradicijo Ptuja in kurenta v umetnosti.

Smo v hudičevi luknji?
Nocoj ob 19. uri bodo v Galeriji sodobne umetnosti Celje odprli prvo večjo samostojno razstavo japonske umetnice Keiko Miyazaki, prejemnice več mednarodnih nagrad, ki že vrsto let živi in ustvarja v Celju. Razstava V hudičevi luknji je predvsem zrcalo sveta, v katerem živimo. Na ogled bo do 28. aprila.

Asta Vrečko: Status samozaposlenega v kulturi ni socialni korektiv
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v intervjuju za Primorske novice ob bližajočem se kulturnem prazniku spregovorila o samozaposlenih v kulturi, medijskem zakonu in EPK Nova Gorica - Gorica 2025. Kot je poudarila, se posvečajo statusu samozaposlenega v kulturi, kar pa že po definiciji in vsebini ni socialni korektiv.



Velikan slovenskega filma in gledališča praznuje 85 let
Igralec, scenarist in režiser Boris Cavazza danes praznuje 85 let. Eden najvidnejših gledaliških in filmskih igralcev generacije, ki se je uveljavila v 70. letih 20. stoletja, velja za izrazito karakternega igralca.

Kurentanc bodo ogreli Kingston, MI2 in David NYX
Ptuj pozimi postane največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju – prijateljstvu, glasbi, povorkah in obujanju ljudskih običajev.