Pozdravljeni, avtorji moje najljubše rubrike v najljubši reviji! Obračam se na vas zaradi stiske, za katero ne najdem rešitve. Pred kratkim smo se preselili v nove poslovne prostore in takrat so se začele moje težave. Sprva sem čutila le utrujenost in glavobol, pa sem menila, da je to zaradi dodatnih obremenitev. Potem sem začela čutiti še težave z dihalih in solzenjem. Šla sem na bioresonančno diagnostiko in so mi ugotovili obremenitev s formaldehidom. Ker doma nismo ničesar prenavljali, sklepam, da je nekaj narobe v prostorih, v katere smo se preselili. Ko sem govorila z direktorjem o tem, me je odslovil, češ da imamo v podjetju veliko drugih skrbi in naj ga ne obremenjujem še s tem. Ko sem drugič poskusila, sem dobila odgovor, naj že uredim to svojo preobčutljivost ali naj grem, ker ne bodo zaradi mene selili podjetja ali spreminjali pohištva. Sem v hudi dilemi, kaj storiti. Služba je dobra, moja družina potrebuje mojo plačo, tudi s kolegi se dobro razumem. Po drugi strani čutim, da moje zdravje peša in da je nekaj narobe. Pogovarjala sem se s kolegi, ki sicer čutijo, da »vse diši po novem«, vendar jih to ne moti.

Ali obstaja kakšna naravna rešitev, da ugotovim, kaj je narobe v teh naših pisarnah in – kar je še pomembneje – da preživim v njih, ne da bi to plačala z zdravjem?

Anonimna bralka iz Ljubljane

Veliko ljudi ob preselitvi v novo stanovanje in pisarne ali po prenovah, od katerih so pričakovali, da bo življenje lepše, ugotovi, da »vonj po novem« dejansko sestavlja nevaren koktajl kemikalij, ki življenje lahko zelo otežijo.

Gradbeni biologi že dolgo svarijo pred sindromom bolnih stavb. Napake, ki nastanejo zato, ker investitor želi zgraditi čim bolj poceni (in prodati čim dražje), je včasih nemogoče odstraniti – zato »razliko v ceni« plačujemo z zdravjem, ko bivamo v takšnih prostorih.

Meritve, koliko je stavba bolna z vidika strupenih hlapov ali previsokega elektrosmoga, ki ga oddaja, lahko izvajajo strokovnjaki medicine dela, v praksi pa pri nas takšnih meritev skorajda ni. Zagotovo pa niso pogoj, da bi stavba dobila uporabno dovoljenje. Stroka – predvsem zdravniška – se začne z njimi ukvarjati šele takrat, ko večje število ljudi začuti resne zdravstvene težave.

Kaj vse nas zastruplja?

Formaldehid. Formaldehid je sumljiv kot povzročitelj rakastih obolenj, že v majhnih količinah povzroča alergije in draži sluznice. Če ga vdihujemo, je rakotvoren. Kot posledica se lahko razvijejo tumorji v predelu nosne votline ali žrela.

Fosforjeve organske spojine se uporabljajo kot zaščitna protipožarna sredstva za umetne snovi kakor tudi za njihovo mehčanje. Koža jih dobro sprejema, pogosto strupeno delujejo na živce in so delno mogoči vzrok za rakasta obolenja.

Halogensko organska protipožarna zaščitna sredstva so velika okoljevarstvena težava, ker v primeru požara lahko nastajajo dioksini in so zato pri okoljevarstvenih oznakah »modri angel« za tiskalnike in prenosne računalnike prepovedani. Nekatere snovi, kakor pri platini pogosto uporabljen TBBA, se v okolju obogatijo in so bile že odkrite v materinem mleku.

Fenol – fenolne sintetične smole, ki vsebujejo formaldehid, se uporabljajo pri trdi plastiki, stenskih barvah, ometih in lakih. Fenoli povzročajo številne nevšečnosti, od izpuščajev do težav z dihanjem, in se jim je treba izogibati prav tako kakor formaldehidom.

Fungicidi – glive in plesni najdemo tako na prostem kakor tudi po hišah, še posebno tam, kjer so stene nenehno prepojene z vlago, zračenje pa je slabo. Nepredirne stene, tla, stropi in okna onemogočajo kroženje zraka in s tem spodbujajo razvoj plesni. Plesni so povsod, v vsakem kubičnem metru zraka, in se ne kažejo vedno v obliki temnih madežev na steni. Če so stene pobarvane s snovmi, ki vsebujejo kemikalije proti plesnim, potem so v zraku, ki ga vdihavamo, prisotni še fungicidi (80 odstotkov jih je rakotvornih). Dognano je, da je kar pri tretjini alergikov vzrok obolenja plesen.

Pesticidi – največ jih najdemo v preprogah, ki jih prepojijo s pesticidi, da se v njih ne zaredi mrčes. Ko koncentracija pesticidov upade, pa eno nadlogo zamenja druga – takrat se v njih naselijo pršice in drugi mikroorganizmi, ki povzročajo alergije in druge nevšečnosti.

Svinec je težka kovina, ki se lahko kopiči v telesu. Najdemo ga predvsem v starejših stavbah, ko se je uporabljal za izdelavo barv. Svinec je znan kot živčni strup in lahko pri otrocih povzroči poškodbe možganov. Že pri majhnih količinah lahko povzroči glavobole, utrujenost in izgubo telesne teže.

Radon – ta naravni radioaktivni plin prihaja iz zemlje in skozi špranje tudi v stavbe, kjer se potem zadržuje in škoduje tistim, ki v takšnih prostorih bivajo. Na različnih lokacijah ga je zelo različno veliko, zato so nekatere stavbe z njim obremenjene tudi desetkrat bolj kot druge.

Na žalost formaldehid lahko povzroča zdravstvene težave že v koncentracijah 0,1 ppm, kar pomeni en delček na deset milijonov, meritve pa kažejo, da v večini zaprtih prostorov, v katerih je pohištvo iz iverke in drugih »sodobnih« materialov, to mejo hitro presežemo.

Strupeni hlapi se iz novih materialov lahko sprožajo desetletja, najbolj intenzivno prvih 10–15 let.

Kaj se skriva za lepo zunanjostjo?

Iverka je lepljena plošča iz lesnih drobljencev, ki jih z različnimi kemikalijami in vezivi ojačajo in zaščitijo, da plošča dobi nosilnost. Glavna kemikalija, ki hlapi iz iverke, v kateri so formaldehidne smole, je formaldehid (metanal). To je strupena jedka snov z alergenim učinkom. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je rakotvorna in mutagena. V zadnjem času se na trgu pojavljajo tudi iverke, za katere zatrjujejo, da ne vsebujejo formaldehida. To je mogoče res, manjka pa nam podatek, katera druga lepila vsebujejo in katere kemikalije bodo oddajale v prostor.

Nevarne so tudi poliuretanske pene, ki naredijo naše oblazinjeno pohištvo in stole udobnejše. Hlapi toulena, ki se sprožajo iz takšnih materialov, lahko dražijo nosno sluznico, oči in kožo, sprožajo kašelj in celo povzročajo bronhitis in druge pljučne težave. Za pisarne je zapovedana uporaba materialov, ki zavirajo gorenje, to pa dosežejo tako, da tapetniško blago, zavese in talne obloge obdelajo z bromiranimi zaviralci gorenja, ki dodatno zastrupljajo ozračje in poškodujejo naše živčevje in možgane. Sintetični materiali v bivalnih prostorih za nameček povzročajo vlago in potenje zidov ter so osnova za biološki razvoj plesni, glivic in lišajev.

Nekajdnevno zračenje res ne bo odpravilo težav, ker inštrumenti zaznavajo formaldehid, ki ga oddaja pohištvo, še 20 let po izdelavi. Čim bolj toplo in vlažno je v prostoru, tem večja bodo izhlapevanja.

Kako očistiti zrak?

Redno zračenje je zelo koristen ukrep, vendar s prihodom mrzlih dni ta možnost upada. Nekatere pisarne pa so tako narejene, da okna sploh ni mogoče odpreti, kar obremenitev s hlapi le poveča.

Ne dihajte!

To bi bil zagotovo najboljši nasvet, a je neizvedljiv. V 24 urah moramo vdihniti od 5000 do 8000 litrov zraka. Če tretjino časa vdihavamo kemične hlape, to pomeni, da bomo na dan morali z lastnim telesom predelati od 1700 do 2700 litrov onesnaženega zraka. To je prevelik izziv za naše celice, je pa veliko lažja naloga za rastline, ki so naravni filtri. Če ne želite zamenjati službe in če ni mogoče zamenjati pohištva, potem vsaj pripeljite »zelene pomočnice« v prostor, v katerem morate bivati.

Kako rastline čistijo prostor?

Rastline so pljuča zemlje in njihova naravna vloga je, da čistijo zrak. Večina porablja ogljikov dioksid in ustvarja kisik, ki ga človek potrebuje. Poleg ogljikovega dioksida pa številne rastline uspešno predelajo tudi veliko kemikalij, ki so za človeka obremenilne. To, kar bi za nas bil strup, je za rastline hranilo – rastline namreč hlapne organske spojine razgradijo na organske kisline, sladkor in beljakovine, ki jih uporabijo za svojo rast.

Zelo zanimivo je spoznanje, da rastline iz zraka čistijo tudi viruse, bakterije in kvasovke. Tam, kjer so prisotne, je v prostoru za polovico manj mikrobov kot v prostorih brez rastlin. Dodatno rastline pomagajo povečevati negativno ionizacijo zraka, kar je krepčilno za naš imunski sistem in splošno počutje.

Torej, najbolj si lahko pomagate, da v pisarno prinesete čim več zelenih filtrov, ki vam bodo pomagali lažje dihati. Ker niso vse rastline enako zmogljive, je dobro izbrati takšne, ki vam lahko najbolj pomagajo, hkrati pa jim ustrezajo razmere za rast v vaši pisarni (svetloba, toplota). Med najbolj učinkovite čistilke formaldehidov uvrščamo luskasto praprot (Nephrolepis exaltata 'Bostoniensis'), ki v eni uri lahko očisti 1,8 grama formaldehida.

Po kapacitetah takoj za njo sta pritlikavi datljevec (Phoenix roebelenii) in deremska dracena (Dracaena deremensis), ki zmoreta v eni uri prečistiti 1,4 grama formaldehidov.

Zelo dober čistilec je tudi navadni bršljan, ki v eni uri posrka 1,1 grama tega strupa.

Seveda vse naštete rastline odlično čistijo tudi druge nevarne hlape. Več o tem, kaj vse rastline zmorejo odstraniti iz zraka, preberite v tabeli. Potem pa čim prej poskrbite, da to v vaši pisarni zares tudi naredijo.