V državi se lahko pohvalimo z več kot 45.000 operativnimi prostovoljnimi gasilci, imamo pa tudi 700 poklicnih gasilcev, zaposlenih v gasilskih brigadah oziroma javnih zavodih, ki so na plačilnem seznamu države.  

Prostovoljnim gasilcem, zaradi katerih se tako trkamo po prsih, pa je država pred leti zaradi zloglasnega zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) vzela kar 150 milijonov evrov!

Poklicni gasilec pri nas zasluži približno 950 evrov, v kar so všteti vse nočne in dodatki. Delajo po tako imenovanem ruskem turnusu: 12 ur dela, 24 ur počitka, 12 ur dela in 48 ur počitka – in ta cikel se zavrti ne glede na konec tedna ali praznik. Obremenitve so zelo hude, delo je stresno, za organizem so posebno naporne nočne akcije. Nemalo poklicnih gasilcev se spopada s psihičnimi obolenji, saj pogosto soočanje z najtežjimi nesrečami pušča posledice. »Moji kolegi imajo kar precej težav, ni jih malo, ki morajo jemati antidepresive, sploh hude prometne nesreče so travmatične. Še posebno težko je, ko so v nesrečo vpleteni otroci. Pred leti se spomnim dojenčka, ki ga je ob trčenju vrglo iz avta, saj ni bil v ustreznem varnostnem sedežu. Za take primere so nam šele zadnji dve leti na voljo psihološki zaupniki – to so naši kolegi, ki so bili na tovrstnem izobraževanju. Vendar so na to šolanje v večini poslali naše vodje, kar pa ni v redu, saj se vodji težko zaupaš. Psihološki zaupniki bi morali biti starejši izkušeni gasilci,« pravi Aleksander Ogrizek, gasilstvu zapisan že 35 let, gasilec pri gasilski brigadi Maribor in predsednik Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije.

Kadar koli na naših cestah poči pločevina, so poklicni gasilci prvi na kraju nesreče, pogosto morajo tolažiti otroke, ki so ob predpostavki, da so ustrezno pripeti v kakovostnem avtomobilskem sedežu, redko resno poškodovani. Otrokovi starši so običajno poškodovani, otroka pa je treba pomiriti, zato imajo poklicni gasilci zadnji dve leti v avtih tudi igrače. »To se je izkazalo za zelo koristno, zato s sabo prevažamo plišaste medvedke, pajace, punčke …«

Gasilci na ulicah. Zujf je tudi poklicne gasilce oškodoval in jim plače znižal za osem odstotkov, vendar se za zdaj še niso lotili tega problema, najprej bi radi uredili plačna nesorazmerja. »S tem, ko nam niso prisluhnili, so povzročili še več nepravilnosti in tako bi po njihovi ureditvi dobil gasilec začetnik enako plačo kot jaz, gasilec specialist z dolgoletnim stažem. Prav tako ni dobro, da bi radi izenačili gasilca specialista, gasilca informatika in vodjo skupine. Vodja skupine ni birokrat, ki sedi v pisarni, ampak vodi intervencijo, in ni pošteno, da je izenačen z mano, ki pod sabo nimam ljudi. Kdo bo še hotel prevzemati vodilne in odgovorne položaje? Vodja skupine je birokrat samo takrat, ko po intervenciji sede in napiše zapisnik, sicer pa poleg poklicnih vodi tudi skupino prostovoljcev, razporeja ljudi in organizira vso akcijo. Če je treba, pa si nadene dihalni aparat in gre v središče požara.«

Z ministrom Koprivnikarjem so se poklicni gasilci že uspešno dogovorili, vendar so jim potem na pristojnem ministrstvu (v primeru gasilcev je to obrambno, op. a.) dali manj. »Tako in tako nam je bilo rečeno, da se za več kot tri plačilne razrede ne moremo pogovarjati. Veste, kaj so tri plačilna mesta? 120 evrov! Eno plačilno mesto je približno 40 evrov. Mi smo za vsa delovna mesta zahtevali dvig plače za tri plačilne razrede, oni pa so nekaterim dvignili za eno, nekaterim za dva, in v to nismo mogli privoliti.«

Tako so minuli teden na izredni seji sindikata sklenili, da je napočil čas za ostrejše ukrepanje – sprva z urgentnimi dopisi, nato pa bodo uporabili še druge pristope. »Nam ni do stavke, ki je pri nas zelo omejena, hkrati pa nam srce ne dopusti, da bi ljudi v stiski puščali na cedilu.« Vendar če jih bodo potisnili na rob, gibljejo se že zelo blizu, ne izključujejo niti protestov niti stavke.

Prostovoljci niso dovolj. V Sloveniji se po mnenju nekaterih preveč zanašamo na prostovoljne gasilce, številnim pa razlike med prostovoljci in poklicnimi gasilci niti niso jasne. Celo nekaterim sekretarjem na ministrstvih, izmed katerih je nekdo poklicnega gasilca na pogajanjih posmehljivo označil kot tistega, ki na koncu leta zbira le denar za koledarje. »Kakšen koledar?! Iz izkupička gasilskih veselic in prodaje koledarjev si prostovoljna gasilska društva financirajo nabavo opreme, mi pa smo poklicni gasilci, zaposleni smo v 15 poklicnih enotah po državi; seveda je sodelovanje s prostovoljnimi gasilci nepogrešljivo, nekatera območja brez njih ne bi zmogla, vendar samo s prostovoljci ne bi šlo. Ti lahko na zahtevnem pogorišču denimo ostanejo dva dni, nato pa jim delodajalec tega ne bo več omogočil. Delodajalci namreč za tiste dni, ko je njihov zaposleni – gasilec – na akciji, dobijo nadomestilo države, vendar se roki za to povračilo podaljšujejo – trajajo od 90 do 120 dni. Dolgotrajni požari, žled in poplave pa zahtevajo daljša obdobja prisotnosti na kraju nesreč. Prav tako niso vsa območja v Sloveniji 'bogata' s prostovoljnimi gasilci.« Torej je nujno sodelovanje obojih in nad nobenimi ne bi smeli zamahniti z roko. Preveč jih potrebujemo.

V Gasilski brigadi Maribor imajo kar 1500 intervencij na leto, noben dan ne mine brez klica na pomoč. Gasilce potrebujemo pri tako rekoč vsaki nesreči ali zagati: pri odpiranju stanovanj, podvodnem in nadvodnem reševanju, izlitju nevarnih snovi, prometnih nesrečah, reševanju z višine (pohorska vzpenjača) reševanju ljudi in živali – iz vseh mogočih položajev (npr. padejo v studenec), pri številnih manjših in večjih požarih (nekomu zagorijo ciprese, drugemu lopa z drvmi …). Konec julija so na primer reševali kačo, spet drugič pomagajo ptiču, občanom z izgubljenimi ključi, nemalokrat pomagajo reševalcem pri prenašanju težkih nepokretnih bolnikov. »Smo že imeli primer 150-kilogramskega gospoda, ki je moral nujno na dializo, in smo ga morali prestaviti na nosila ter nato z gasilskim dvigalom spraviti iz visokega nadstropja. Drugače ni šlo in taka akcija zagotovo traja tri ure. Pri tem se ti ne sme muditi, delati je treba premišljeno,« razlaga Ogrizek, ki je tudi potapljač in voznik.

Ne veš, kaj te čaka! Opaža, da so operacije vedno bolj zahtevne. »Poglejmo primer Tovarne avtomobilov Maribor, ki je imela nekdaj svojo gasilsko službo – te zdaj ni več; v Tamu je danes nešteto različnih podjetij, za katere sploh ne veš, kaj natančno počno. Ko gremo danes tja gasit kakšen požar, na koncu ugotovimo, da gorijo nevarne snovi, ki jih z vodo sploh ne bi smeli gasiti. Takih podjetij je ogromno in sploh ne veš, kaj te čaka. Podjetja nevarnih snovi sploh ne prijavljajo, inšpekcijski nadzor pa itak šepa. Ko prispemo na požarišče, zaradi odsotnosti vsakršnih oznak ne vemo, kaj gori. Morda imamo srečo in najdemo kje kakšno sliko z napisom, da tiste snovi ne smeš gasiti z vodo. Tako lahko pri določenih snoveh z gašenjem z vodo storiš še več škode.«

Obrat Magne bo moral imeti svojo poklicno gasilsko enoto, a bi morali v primeru nesreče zagotovo pomagati tudi drugi gasilci. Je pa v Mariboru in okolici že zdaj mnogo drugih objektov, za katere je treba biti pripravljen. »V Plinarni Maribor imajo kar pet cistern z 800 litri utekočinjenega plina, in če nastane samo iskrica, bo pol Maribora v zraku. Petrol v Račah je včasih imel svoje gasilce, danes so tam penzionisti – kaj bodo lahko oni storili v primeru požara? Preden bi prispeli mi, bi bilo že vse zravnano,« je nazoren Ogrizek in opiše težave s Petrolom, ki svojim gasilcem v bazah ni plačeval beneficirane dobe. »Državno podjetje je kršilo zakon o poklicni upokojitvi! Pri 60 letih bi morali v pokoj, pa nimajo let! Za zdaj so jim za nazaj plačali samo za pet let, čeprav so jih oškodovali za dvanajst, in v prihodnosti se bomo morali boriti še za to.«

Poklicni gasilci se ne nameravajo predati, pri svojih zahtevah bodo vztrajali. Kaj ni že nekaj časa konec krize?

Medtem ko za gasilce ni denarja, pa so v javni upravi v zadnjem obdobju odprli kar 50 delovnih mest.

Območje brez gasilcev. Od Maribora do Murske Sobote ni poklicne gasilske enote, kar je po mnenju sogovornika predolga razdalja in tam marsikdaj ne morejo dovolj učinkovito pomagati oziroma so prepozni. Na vladi se že pogovarjajo, da bo tam treba organizirati vsaj poklicno gasilsko jedro, kot imajo to urejeno v Velenju.

Galerija

Jaka Koren