Arhiv Štajerskega Tednika

Župan Miran Senčar je predstavil izhodišče, da je bolje, da glasbena šola zaradi oživljanja mestnega jedra ostane v tem delu mesta, češ da bo ta del sicer še bolj prazen, kot je. Zato se mu zdi urejanje Koteksa za potrebe glasbene šole primernejša rešitev. „Koteks je škrbina v veduti Ptuja, ki jo je treba popraviti,“ je priznal Senčar. Idealna rešitev, ki bi rešila dve muhi na en mah, se mu zato zdi selitev dela prostorov glasbene šole na drugo stran ceste. Po županovi oceni bi za obnovo stavbe na Raičevi kot Koteksa potrebovali nekaj več kot dva milijona evrov, razlika naj bi bila le v tem, da lahko za stavbo na Dravski dobijo evropska sredstva, kar pa bojda za Raičevo ni možno. „Sicer pa, če bi bila stavba na Raičevi primerna za obnovo, ne bi šli gradit nove šole dr. Ljudevita Pivka,“ je vztrajal Senčar. Obenem je mestnemu svetu naložil, da v primeru, da prekine prodajo, najde nadomestilo za predvidena sredstva od prodaje in zakrpa luknjo v proračunu.

Bili so časi, ko bi se zadeve lahko lažje in bolje uredilo, škrbine pa ne bi bilo

Čeprav je Senčar vztrajno zagovarjal prodajo stavbe na Raičevi, svetnice Nuške Gajšek s svojimi argumenti ni prepričal. Izrazila je prepričanje, da bi bila investicija v Koteks zelo draga in da se na ta način ne rešuje optimalno problema glasbene šole, ki bi še vedno delovala na dveh lokacijah in bi zato imela dvojne stroške. „Sanacija je potrebna v vsakem primeru: tako v Dravski ulici, kjer je bila tovarna Koteks, kot na Raičevi,“ je prepričana Gajškova. Zanimivo je bilo tudi stališče Štefana Čelana, mestnega svetnika in dolgoletnega ptujskega župana. Pojasnil je, da so bile za Koteks narejene številne idejne rešitve, a da za kulturnike nobena ni bila primerna. Zanje naj bi bil muzej usnja edini sprejemljiv predlog, zato ga je nova predlagana rešitev o selitvi glasbene šole toliko bolj presenetila. V času njegovega županovanja naj bi imeli resne kupce, ki so v propadajoči stavbi na Dravski (Koteks) nameravali urediti hotel. „Takrat smo bil proglašeni za barbarje, tudi s strani nekaterih kolegic, ki danes sedijo z nami kot mestne svetnice,“ je bil oster Čelan, ki meni, da bi bilo staro dotrajano stavbo Koteksa najbolje podreti. Trditev, da je objekt na Raičevi statično vprašljiv, se mu zdi zavajajoča: „Nehajte s to zgodbo, da se bo zgradba podrla, stala bo, ko že nas več dolgo ne bo!“ Predstavil je še eno idejno rešitev, ki je bila aktualna pred leti, ko so imeli investitorje, ki so bili pripravljeni kupiti stavbo, v kateri sedaj deluje Glasbena šola Karola Pahorja, in v njej prav tako urediti prenočišča. „Model še sedaj pije vodo,“ je prepričan Čelan, ki je še spomnil, da glasbeno šolo mora financirati vseh 14 občin soustanoviteljic, kar je pred časom zaradi težav, ki so jih imeli z občino Podlehnik, potrdilo tudi sodišče. Da Čelanovi predlogi sicer niso slabi, a so težko uresničljivi, pa je menil Orešek. Vrnil je žogico in dejal: „Ne prodajajte takih zgodb.“ Spomnil je, da na Raičevi ne morejo črpati CTN-sredstev in da tudi, če bi jih, bi se kateremu drugemu projektu morali odreči.

»V Koteksu je bilo samo skladišče živalskih kož«

Kakšni načrti so se (v zakulisju) kovali za stavbo na Raičevi

Obnova Koteksa za vodstvo glasbene šole najslabša možna rešitev

Preberite več v Štajerskem Tedniku