Arhiv Lokalno.si

Pred dobrim letom dni so partnerji iz Las Dolenjske in Bele krajine v projektu iz pristopa LEADER »Revitalizacija belokranjskih steljnikov« pristopili k prvim aktivnostim, da bi zaraščene površine vrnili v njihovo prvotno funkcijo. Poleg bele lanene noše so belokranjski steljniki verjetno ena najbolj prepoznavnih stvari tega kotička Slovenije. Praprot, bele breze, brinje, stogi – razpoznavni znak Bele krajine, ki pa je bil zaradi spremenjenih pogojev kmetovanja skoraj že izgubljen.

Steljnik je običajno valovit, celo strm vrtačast kraški teren na ilovnati podlagi, ponekod tudi poln kamenja, kjer je zemlja brez izdatnega dognojevanja prerevna, da bi dajala kaj več kot skromno pašo za živino in enkrat letno odkos praproti za nastilj v hlevu. Redna paša in košnja (nikoli le paša) ter občasno čiščenje zarasti so zagotavljali, da smo to značilno krajino videvali povsod po Beli krajini. Žal smo v zadnjih desetletjih, ko se je paša, košnja in čiščenje opuščalo, priče hitremu izgubljanju tega habitata, ki pa je nudil življenjski prostor tudi številnim drugim rastlinskim in živalskim vrstam. Vse partnerje v projektu: Občine Metlika (vodilni partner), Črnomelj in Semič ter Zavod RS za varstvo narave in Javni zavod Krajinski park Kolpa je vodila želja iztrgati zaraščanju vsaj del teh zemljišč in natančnejše preučiti floro in favno na tem območju.

Rezultati, doseženi v projektu ,so ob zaključku projekta zelo vzpodbudni, saj je bila sanacija površin zelo uspešna – urejenih je bilo več kot 20 hektarjev steljnikov, raziskovalne naloge inventarizacije pa so dale tudi zelo razveseljujoče rezultate. Podrobno je bil popisan rastlinski svet (skoraj 300 vrst), samoniklih gliv je bilo najdenih 100 vrst, več kot 200 vrst metuljev (med njimi večina nočnih), okrog 50 vrst ptic in tudi veliko pri naš živečih sesalcev ima za življenjski prostor steljnike. Na predavanjih in delavnicah pa je bila obujena tudi možnost vse druge uporabe pridelkov in izdelkov iz steljnikov, veliko pa je bilo razvitih za sedanje potrebe življenja. Projekt je vreden 93.000 € in ga do višine 70% sofinancira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pristop LEADER. 20 odstotkov denarja so primaknile lokalne skupnosti območja LAS Dolenjske in Bele krajine, desetino pa partnerji v projektu. Zaključna prireditev se je odvila v vinomerskih steljnikih, kjer je bila uprizorjena ročna košnja in spravilo. Tako kot nekoč, pa je bil pridelek stelje odpeljan z konjsko vprego.

Tako na prireditvi v Vinomerskih steljnikih kakor na tiskovni konferenci na kmetiji Pečarič v Čurilah (v četrtek 18. novembra) so sodelovali vsi partnerji, med njimi tudi poslanka DZ RS in županja Metlike Renata Brunskole in črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič.

Vsi partnerji v projektu želijo nadaljevati z deli, Krajinski park Kolpa pa načrtuje na vseh očiščenih površinah postaviti stoge s praprotjo, prav tako pa prikazati tradicijo oglarjenja in kuhanja apna. Posebna skrb bo veljala možnostim uporabe praproti kot energenta, saj bi le taka večja poraba vzpodbudila ohranjanje očiščenih površin in urejanje novih, s čimer bi v proizvodnjo funkcijo vrnili bistven delež izgubljenih steljnikov.

KP Kolpa