##IMAGE-2233321##

Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK) je danes širši javnosti predstavil raziskavo 'Sprejemanje različnosti - korak do pravične družbe', ki jo je izpeljal lani v Evropskem letu enakih možnosti za vse. Raziskava je bila namenjena ugotavljanju možnih oblik diskriminacije in načinov, kako jih preprečiti. Po besedah Nade Žagar so izhajali iz domneve, da v slovenski družbi obstaja diskriminacija na podlagi vseh šestih okoliščin, to je spola, starosti, narodne ali etnične pripadnosti, verskega prepričanja, invalidnosti in spolne usmerjenosti.

Raziskava je vključila 209 predstavnikov nosilcev moči v Sloveniji, to je 112 vodilnih delodajalcev in 97 vodilnih politikov. Med intervjuvanci so bili predstavniki potencialno diskriminiranih skupin (ženske, Romi, starejši odrasli, invalidi, istospolno usmerjeni).

Prva ugotovitev je, da tako delodajalci kot politiki načelno diskriminacije ne dopuščajo. Praksa pa je očitno drugačna.

Oboji namreč menijo, da so v slovenski družbi najbolj diskriminirane istospolno usmerjene osebe (med politiki se več kot 40% intervjuvancev zavzema za spremembe in dopolnitve zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, skoraj tretjina jih poudarja potrebo po večji demokratizaciji družbe in strpnosti, ena četrtina pa ocenjuje, da imajo istospolno usmerjene osebe dobro urejen status v naši družbi in niso zapostavljene), kar so nakazali tudi rezultati Eurobraometra za Slovenijo, in najmanj po spolu.

Oboji ocenjujejo, da je na drugem mestu od šestih okoliščin diskriminacija na podlagi starosti (večina v skupini delodajalcev sicer na načelni ravni izjavlja, da se jim starost zaposlenih ne zdi pomembna pri zaposlovanju in se odločajo na podlagi drugih kriterijev. V praksi, na podlagi metode opazovanja in razgovora s svetovalci na zavodu za zaposlovanje, pa lahko ugotovimo, da je starost iskalca zaposlitve bistveni kriterij pri odločanju o novi zaposlitvi), tretje, četrto in peto mesto zasedajo možne oblike diskriminacije na podlagi narodnosti, vere ali invalidnosti.

Raziskava bo po mnenju avtorjev prispevala k večji informiranosti in osveščenosti različnih javnosti o pojavnih oblikah diskriminacije, premagovanju predsodkov in stereotipov ter zmanjšanju možnih diskriminacij ranljivih skupin v družbi.