##IMAGE-2109953##

Ob nekaterih nasprotovanjih, da bi se bodoča skupna pokrajina na jugo-vzhodu Slovenije imenovala Dolenjsko-belokranjska in ne le Dolenjska pokrajina (s takšnim poimenovanjem se denimo ne strinja tudi Odbor za lokalno samoupravo Mestne občine Novo mesto) se je z javnim sporočilom oglasil Klemen Vitkovič, prvopodpisani ‘'peticije za Belo krajino''.

Tisti dolenjski župani, ki se z dvojnim poimenovanjem ne strinjajo, po njegovem mnenju ne razumejo argumentacije, saj navajajo, da je argument za takšno poimenovanje geografska velikost Bele krajine. Vitkovič opozarja, da to ne drži in ponovno povzema strokovne razloge doktorja Dušana Pluta, ki v prid  dvojnega poimenovanja navaja izrazito regionalno identiteto prebivalcev Bele krajine; naravnogeografske značilnosti (Gorjanci in Kočevski Rog razmejujejo Belo krajino od osrednje Dolenjske); zgodovinski razvoj in regionalizacijo (tudi zbornik 13. zborovanja slovenskih geografov (Dolenjske Toplice, 1984) ima naslov: Dolenjska in Bela krajina).

Dvojno poimenovanje, torej omemba Bele krajine pri poimenovanju predlagane pokrajine, je po Vitkovičevem mnenju potrebno ne samo zaradi ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot, ampak tudi, ker je Bela krajina zaokrožena geografska celota.

Ob tem poudarja, da so štirje nacionalni razvojni projekti umeščeni v okolico Novega mesta, kar samo krepi strah, da bo znotraj pokrajine prišlo do nove centralizacije. Sedež pokrajine v Novem mestu bo to centralizacijo po njegovem mnenju še samo poglobil.

Stališče dolenjskih županov je izključevalno, nadaljuje Vitkovič, kar je slaba popotnica za prihodnost. ‘'To je tudi jasen signal, da morajo belokranjski občinski sveti zaščititi ime Bela krajina, saj ime Bela krajina mnogi izkoriščajo v različne namene, da pridobijo določena sredstva,'' je še zapisal Klemen Vitkovič.

nacionalni_projekti.pdf

Prenesi