Daniel Novakovič, STA

##IMAGE-3627571##

Predsednik države Borut Pahor je včeraj obiskal Gimnazijo Brežice, kjer je skupaj z dr. Dimitrijem Ruplom, prvim zunanjim ministrom samostojne države, vodil pogovor z dijaki na temo "Nastajanje samostojne slovenske države".

Kot so sporočili iz predsednikovega kabineta, sta pred več kot 150 dijaki in gostoma dijaka tretjega letnika, Marko Zlobko in Anamarija Agnič, spomnila na 70-letnico njihove šole in poudarila, da je prav v njihovi občini, v Rigoncih, padla prva žrtev osamosvojitvene vojne. Dodala sta, da so dijaki hvaležni gostoma za priložnost, ko bodo lahko iz prve roke izvedeli pomembne podrobnosti o temeljih slovenske države.

"Gospod Rupel vam bo lahko najbolj avtentično predstavil proces ustanavljanja Slovenije in predvsem njeno uveljavitev v mednarodni skupnosti," je na predvečer praznika dejal Pahor in v uvodnih mislih povzel svoja premišljanja o intelektualnem osmišljanju rojstva slovenske države, ki se je pričelo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so družbene okoliščine spodbudile, da je izšla znamenita 57. številka Nove revije, in pripeljale do ideje o samostojnosti, ki je zorela s slovensko politično pomladjo. Leta 1991 pa je počasi, a vztrajno, ob zgodovinski enotnosti naroda in sodelovanju vseh političnih strank, prevladalo prepričanje, da je dozorel čas za ustanovitev lastne države.

Rupel je dijakom uvodoma predstavil nekaj prelomnih datumov, ko je opisal, kako je ideja o samostojnosti spomladi leta 1990 postala del programa Demosa, odločitev za plebiscit pa je nato sledila novembra istega leta v Poljčah. »Ob vojaškem spopadu, brez katerega se težko zgodijo zgodovinske spremembe, samostojne Slovenije ne bi bilo. Prav tako pa je ne bi bilo brez mednarodnega priznanja in njenega vključevanja v mednarodne organizacije,« je dejal ter z dijaki delil svoja doživetja na mednarodnem diplomatskem parketu.

V nadaljevanju so besedo dobili dijaki, ki jih je zanimal odnos slovenske države s sosednjimi državami v času po osamosvojitvi. Rupel jim je nanizal nekaj anekdotičnih spominov o vlogi Nemčije, ki je prva priznala samostojno Republiko Slovenije, pri čemer je imel ključno vlogo tedanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. S predsednikom Pahorjem sta dijakom predstavila prizadevanja za določitev meje s Hrvaško, kjer je gospod Rupel predstavil ozadja nastajanja sporazuma Drnovšek - Račan, predsednik Pahor pa je dodal nekaj spominov iz časa pogajanj glede arbitražnega sporazuma s takratno predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor.

Ob zaključku se je predsednik države Urošu Škofu, ravnatelju Gimnazije Brežice, in dijakom zahvalil za gostoljubje in jim v dar izročil svileno slovensko zastavo, posebno protokolarno darilo.