V časih, ko nas iz humanitarnih organizacij opozarjajo na vse več lačnih otrok, se najbrž ne bi smeli spraševati o tem, ali naj družinam, ki imajo do 360 evrov mesečnega prihodka na člana gospodinjstva (za tričlansko družino je ta zgornja meja torej 1080 evrov), država omogoči, da se njihovi otroci vsaj v šoli dobro najedo.
Za delno subvencioniranje kosil, ki je v veljavi od januarja letos, je v proračunu za to in prihodnje leto zagotovljenih 16 milijonov evrov. Podatki kažejo, da bo več kot polovica teh sredstev neporabljenih. Zdaj je bilo brezplačno kosilo omogočeno samo otrokom iz prvega dohodkovnega razreda, druga dva razreda sta morala pokriti 30 oziroma 60 odstotkov polne cene kosila, ta pa je po slovenskih šolah zelo različna – od 1,80 do 3 evre.
Kar 2000 otrok iz prvega dohodkovnega razreda ne izkoristi pravice brezplačnega kosila, po vzrokih se ne vpraša nihče. Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste - Polje pravi, da so starši bodisi premalo obveščeni o pravicah bodisi jih je za brezplačen obrok za svojega otroka sram prositi. »Starše, ki skrivajo revščino, je treba opogumljati in jim pomagati.«
Violeta Tomič, poslanka Združene levice, katere cilj je doseči stoodstotno subvencioniranje šolske prehrane za vse otroke, ki živijo pod pragom revščine (predlog bo 17. oktobra obravnavan v državnem zboru): »Bistvo je, da revščina in lakota otrok ne smeta biti tabu tema. Denar ostaja neporabljen, otroci pa lačni. Nekateri starši bi res lahko svoje otroke ustrezneje prehranjevali, pa morda nimajo volje, se ne znajdejo, ampak staršev ne bomo spremenili, otrokom pa lahko pomagamo! Država mora poskrbeti za enako izhodišče za vse otroke – in en topel obrok na dan je osnova.«
Da je otrok iz prvega dohodkovnega razreda kakšnih pet ali deset, ne pa po lanskih podatkih kar 40.000, med njimi 18.500 osnovnošolcev, je sprva mislil Milan Jakopovič, predsednik Dobrodelnega društva Petka za nasmeh. To je novembra leta 2012 začelo delovati kot združba desetih prijateljev, pretresenih zaradi dejstva, da si pri nas številni ne morejo privoščiti šolskega kosila. So pobudniki zakona za brezplačna šolska kosila socialno najšibkejšim. Njihovih somišljenikov in podpornikov je bilo naslednje leto po ustanovitvi 180, danes pa jih je že krepko več kot 600. Na njihovem seznamu je 130 različnih šol, ki so nanje naslovile prošnje za plačilo šolske prehrane pa tudi za sofinanciranje naravoslovnih dni in izletov. Lani so poskrbeli za 180 otrok.
V prvi dohodkovni razred spadajo družine, ki imajo do 180 evrov mesečno na družinskega člana, v drugi dohodkovni razred spadajo družine, ki zaslužijo od 180 do 300 evrov na člana, v tretji dohodkovni razred pa družine, ki imajo 300–360 evrov na člana. V prvi razred torej pride kar 18.500, v drugega 19.000 in v tretjega 13.000 osnovnošolcev.
Topel obrok je osnova. »Kot aktiven državljan sem vesel, da živim v Sloveniji – imel sem svoj milni mehurček, moji otroci imajo polno rit vsega, ampak ko si soočen s svetom 'tam zunaj', se vprašaš, kaj lahko kot državljan storiš. Resničnost me je butnila z vso silo, obsedel sem za dve uri – osupel, koliko ljudem je treba pomagati. Delovanje v društvu je naš prosti čas, smo prostovoljci s svojimi službami, nič ne dajemo za administracijo. Lani smo otrokom razdelili 50.000 evrov, imeli pa smo zgolj 25 evrov stroškov, ki smo jih krili iz lastnih žepov. Poleg tega pa vsak mesec vsak od nas plača še svojo petko (pet evrov, op. a.). Pomagamo neposredno otroku, da mu omogočimo kosilo skupaj s sošolci skozi vse šolsko leto. Naše pomoči otroku nihče ne more odvzeti in jo porabiti za kakšen drug namen. Otrok, za katerega prevzamemo odgovornost, ima omogočene vse šolske dejavnosti, od izletov, taborov, predstav, prevozov do šole v naravi, vse šolsko leto.« Sodelujejo neposredno s šolami in njihovimi svetovalnimi službami, ki predlagajo prejemnike pomoči.
Jakopovič je prepričan, da je otrok tisti, za katerega moramo kot družba poskrbeti. »Topel obrok na dan je osnovna oblika pomoči. Pri tem pa mora biti jasno, da je šolska prehrana v Sloveniji teritorij, kjer se nabirajo neznanske politične točke. Šolska malica je subvencionirana do petega dohodkovnega razreda, kar pomeni, da so tudi otroci iz štiričlanske družine z 2000 evri prihodkov na mesec upravičeni do brezplačne malice. Za ta ukrep so se politiki zelo tolkli po prsih,« se posmehne Jakopovič. Medtem pa imajo v mariborski občini že nekaj let stoodstotno financiranje šolskega kosila za otroke iz vseh treh dohodkovnih razredov. »Mene boli srce, ko jih v parlamentu poslušam, da se bo sistem sesul. Naj pokličejo v Maribor in preverijo, ali se jim je res! Želim, da se ta zadeva sistemsko uredi, Slovenija si to lahko privošči. Kot človeka in državljana me je prizadelo, ko so parlamentarci dejali, da bi bila taka ureditev socialno nepravična! Za državo ni socialno pravično, da bi imel brezplačno kosilo tako otrok iz družine s 180 evri kot otrok s 185 evri na družinskega člana? Pa saj to je neverjetno!«
Več v Zarji, št. 42, 18. 10. 2016
