Prebivalec Slovenije je po podatkih Sursa v letu 2022 zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane. Nekaj je posledica pokvarjene hrane ali neužitnih delov, kar je približno 39 odstotkov, preostanek pa kaže na užitno hrano, ki jo vseeno zavržemo. Strokovnjaki pri tem navajajo slabe navade, saj pogosto kupujemo na zalogo, hladilnike pa imamo prepolne, zato se zgodi, da na živila pozabimo. Drugi razlog je, da skuhamo preveč, ostankov pa ne porabimo in jih zavržemo.
Organizirajte, preoblikujte, shranjujte
Pri zmanjševanju precej pomagajo načrtovanje jedilnika in organizirani nakupi. Še preden se odpravite v trgovino, poglejte v hladilnik, shrambo in zamrzovalnik ter poskusite oblikovati jedi. Nato si pripravite nakupovalni seznam, ki vas bo vodil med prodajnimi policami in preprečil, da bi stvari kupovali na zalogo. Nekatere jedi lahko preoblikujete oziroma spremenite v okusne malice. Pečenko, ki je ostala od nedeljskega kosila, porabite za pripravo sendvičev, ki jih lahko imate za malico. Juho uporabite za pripravo omake ali jo zamrznite do naslednjič, ko jo boste potrebovali. Iz jušne zelenjave pripravite zelenjavni pire, ki bo naslednji dan odlična priloga. Če večino vaše odpadne hrane predstavljajo star kruh, zelenjavni ostanki ter olupki, premislite, kako jih lahko ponovno uporabite. Star kruh uporabite za pripravo krušnih drobtin ali pripravo krutonov za juho, uporaben je tudi za pripravo francoskega toasta. Pri zelenjavi in sadju premislite, ali jih je res treba olupiti. V olupkih najdemo številne zdravju koristne snovi.
Iz ostankov do okusne jušne osnove
Shranjujte vse dele zelenjave in njihove olupke. Zelenjavo pred rezanjem vedno operite. Zdaj pa začnite z zbiranjem. Koristno lahko uporabite kar nekaj ostankov, kot so olupki česna, koreninski del zelene, korenina in olupki čebule, konice in vršički korenčka, listi redkvic, korenina repe, uveli listi začimb, ostanki paradižnika, gob, pora, ingverja … Vse odpadke zelenjave shranite v vrečko za zamrzovanje, jo postavite v zamrzovalnik ter sproti dopolnjujte. Ko je vrečka napolnjena, iz zbranih ostankov pripravite zelenjavno jušno osnovo. Pripravljeno osnovo, ki jo boste kuhali vsaj 15 minut, precedite in uporabite za pripravo juh, omak, rižot, za pripravo pečenke in druge okusne recepte.
Ostanki kuhanega krompirja
Če ste za kosilo skuhali preveč krompirja, ga nikar ne zavrzite, temveč razmislite o receptih, v katerih ga lahko uporabite. Kuhan krompir je odlično izhodišče za pripravo mesne ali zelenjavne musake, nepogrešljiv pa je tudi pri pripravi zimskih solat, recimo pri radiču, kitajskem zelju, zimski solati … Ne pozabite na pražen krompir, ki ga pripravite z nekaj čebule in jušne osnove ali pečenkine masti ter na božansko krompirjevo solato. Če je od kosila ostal krompirjev pire, ga sicer težje uživate hladnega, lahko pa ga pogrejete v mikrovalovni pečici. Iz ostankov lahko pripravite nekaj novih jedi, kot so njoki, kroketi ali vojvodinjin krompir, ki je klasika vsake francoske večerje.
Če skuhate preveč testenin
Tudi testenine lahko uporabite na tisoč in en način, z le malo domišljije. Iz ostanka lahko pripravite okusne solate, ki jih kombinirate z zelenjavo, tuno, piščancem in drugimi poljubnimi sestavinami. Primerno ohlajene in shranjene lahko še dan ali dva po pripravi uporabite z različnimi omakami. Nikar ne pozabite na gratinirane testenine. kuhane pa bodo ravno pravšnje za hitro pripravo. Pripravite enostavno omako iz tune in paradižnikove omake ter bešamel, ki ga prelijete na koncu. Potresite s sirom ter na hitro zapecite v pečici pri 200 stopinjah. Tako boste sebi in svoji družini zagotovili okusen in hiter obrok.
