Ko se odločite, da boste začeli teči po brezpotjih, si omislite prve treninge po terenu, ki ga poznate oziroma ste seznanjeni z njegovo konfiguracijo in vzponi. Pot morate poznati, saj so poraba energije, naveza stabilizacije sklepov in napor precej drugačni od poznanega teka po urejenem ravnem terenu. Na začetku je najbolje teči v družbi nekoga, ki že ima izkušnje z gorskim tekom. Razlog je preprost: nekdo, ki teče več časa, je izkušen in vam lahko pomaga z ogromno napotki, kako začeti. Druga poglavitna značilnost izkušenega gorskega tekača pa je poznavanje terena, kar pomeni sproščujoč tek, saj vam ni treba iskati poti.
Energija
Tudi če se odločite za krajši tek, morate biti pripravljeni in opremljeni s kakšnim gelom in vodo. Brezpotja so lahko nepredvidljiva in kaj hitro se zgodi, da se na prvi vtis idealni tek sprevrže v iskanje poti, izčrpanost, dehidracijo, kar vpliva na raven energije in gibanje. Ob prehitrem teku lahko v 60 do 90 minutah že »priletimo ob zid« in za vrnitev nam ostane samo še hoja. Ker je poraba energije pri teku po brezpotjih višja od teka po urejenem terenu, hitreje dosežemo stopnjo, pri kateri lahko ostanemo brez energije. Zato se je treba opremiti z geli in vodo, telefonom in merilnikom srčnega utripa, da vidite, kje ste in koliko časa tečete v območju, ko obnova energije poteka izključno iz mišičnih zalog glikogena. Priporočeni so nahrbtniki, ki so oblikovani posebej za tek.
Mišice
Če je v dolini toplo, je lahko na višini mrzlo, veter in oblaki lahko v zelo kratkem času popolnoma spremenijo temperature. Nizke temperature negativno vplivajo na mišičevje, kar se lahko zgodi v zelo kratkem času, ko ste višje od 800 metrov. Hladna mišica je v živčno-mišični navezi počasnejša, in čeprav se živčevje trudi obdržati visoko raven aktivacije, je odziv počasnejši. Raziskave kažejo, da zaradi mraza nastanejo spremembe v mišičnih vlaknih in njihovi odzivnosti, s čimer se zmanjšajo mišična akcija, moč in mišično krčenje. Pri temperaturnih poskusih pri temperaturi mišice (ne zraka) med 25 in 35 stopinjami Celzija so imeli tisti, katerih mišice so bile hladnejše, manjšo hitrost in poraba energije se je povečala.
Tehnika teka
Vrhunski gorski tekači imajo odlično tehniko teka, saj je njihov korak kratek in frekvenca visoka, 75–90 korakov v minuti. Takšen način je priporočljiv za gorski tek, saj je napor manjši kot pri dolgih korakih, ko mora mišica ustvarjati veliko silo. S tem pa se porablja več energije, saj se v danem trenutku vključi več mišičnih vlaken, hitrejši je odziv na razgiban teren ter odzivnost in obvladovanje telesa. Kratki koraki s povečano frekvenco so ključ gorskega teka. Pri spustih pazite, da se ne »zaletite«; naj bo tek navzdol varen in lep. Seveda pri vzponih kombinirajte tek s hojo – naj bo lepota v širnih pogledih, in ne v hitrosti teka.
Oprema
Oprema je ključnega pomena, saj zagotavlja dobro zaščito telesa pred neugodnimi vremenskimi vplivi in stabilizacijo ter zaščito gležnjev, ki so zaradi neravnega terena zelo izpostavljeni. Dobri športni copati ne bodo tako dobri kot dobri »trail« copati, saj omogočajo zlasti boljšo stabilizacijo gležnja, zaradi drugačnega podplata pa veliko boljši oprijem in s tem manjšo porabo energije za tek. Sam prisegam na znamko Salomon. Tudi vetrovka je nepogrešljiva, ker nas ščiti pred neugodnimi vremenski vplivi in podhladitvijo. Pri izbiri tekaških oblačil morate vedeti, da je pri gorskem teku vrhunska oprema lahko odločilna, saj vas ščiti pred poškodbami in podhladitvijo. Pri daljših vzponih so priporočljive tudi palice za lažji vzpon in varen spust, prav tako je odličen pripomoček merilec srčnega utripa z GPS in višinomerom.
