Tako kot se pri vsem prilagajamo letnim časom, se tudi pri prehranjevanju. Posameznikov izbor živil je sicer tudi stvar osebne izbire, splošnih prehranskih navad, individualnih energijskih in hranilnih potreb ter še česa. Najboljši in edini pravi način je vsekakor zdrav in uravnotežen način življenja in prehranjevanja. Z uravnoteženimi obroki z lahkoto uravnavamo apetit, vzdržujemo primerno telesno težo brez večjih odpovedovanj in posledično poskrbimo za dovolj energije čez dan.
Od tri do pet manjših obrokov
Naše telo potrebuje na 2,5 do štiri ure uravnotežen obrok, da lahko funkcioniramo in živimo zdravo. Obrok mora vsebovati dovolj beljakovin, ogljikovih hidratov, nenasičenih maščob, vitaminov, mineralov, vlaknin, elementov v sledeh, vodo … Ob nepravilnih in neuravnoteženih obrokih se v telesu dvigne raven krvnega sladkorja, zato smo čez dan bolj lačni, razdraženi, nimamo dovolj energije in smo utrujeni. Da bi se temu izognili, moramo jesti uravnotežene obroke na 2,5 do štiri ure, piti dovolj vode, v hrani pa predvsem uživati ter si zanjo vzeti čas. Zajtrk moramo zaužiti najmanj pol ure po tem, ko vstanemo.
Veliko zelenjave in malo manj sadja
Sveža zelenjava vas bo dobro osvežila, ohladila, popestrila vaš krožnik z barvami in dodatno hidrirala. Zaradi velikega deleža vode in prehranskih vlaknin ima razmeroma nizko energijsko vrednost, zato je koristna za spodbujanje občutka sitosti in vzdrževanje zdrave telesne mase. V obroku naj bosta vsaj dve vrsti zelenjave, če je mogoče, trikrat na dan. Če imate prebavne težave, ki so sploh na dopustu kar pogoste, kot je recimo diareja, pa seveda glede na počutje omejite vnos surove zelenjave. Prav tako vključite v svoj jedilnik dovolj sadja, in sicer v glavne obroke (dodatek k zajtrku), kot posladek po kosilu ali kot malico med glavnimi obroki.
Jejte dovolj beljakovin
Poleti smo po navadi več na soncu in naš največji organ, koža, je izpostavljena tako dobrim (vitamin D) kot manj dobrim vplivom (UV-žarki). Ob pretirani izpostavljenosti in nezadostni zaščiti se lahko poškoduje, zato je treba poskrbeti tudi za obnovo od znotraj. Beljakovine bodo več kot dobrodošle, saj nadomeščajo poškodovane in odmrle celice, gradijo in obnavljajo mišice ter pripomorejo k zdravju in trdnosti kosti, zdravju organov, las, nohtov in kože. V jedilnik vključite dovolj pustih beljakovin, kot so piščanec, ribe in jajca, mleko in mlečne izdelke, beljakovinske napitke ali morda pusto skuto v kombinaciji s sadjem. Tudi to bo odličen prigrizek med obroki, kot malica.
Prednost dajte sveži baziliki
Začimbe, kot so poper, kajenski poper, čili in feferoni, imajo termogenični učinek, kar pomeni, da se ob njihovi prebavi sprošča dodatna toplota, ki lahko rahlo pospeši prebavo in izgorevanje maščob. Vendar v vročih poletnih dneh pretirano dodatno znojenje verjetno ni prijetno. Omenjene pekoče začimbe namreč dajejo občutek dodatne toplote, kar daje možganom signal, da je telo pregreto. Zato se začnemo še bolj potiti, da bi telo ohladili, in če premalo pijemo, se lahko zgodi, da dehidriramo. V poletnih mesecih je treba telo ohlajati, in ne segrevati. In poletna zelenjava, sadje ter sveža zelišča in dišavnice nam ponujajo bogat izbor. Poleti so vrtovi bogati in prednost naj imajo sveža živila z domačega vrta, na primer meta, melisa, sivka, limonska trava, bazilika, rožmarin.
Lahke jedi z nekaj maščobe
Poleti, ko je vroče in se pretirano znojimo, organizmu ne ustreza težka, mastna hrana. Ta nam namreč obleži v želodcu in ga močno obteži, poleg tega lahko nekatere jedi še upočasnijo prebavo in pospešijo znojenje, kar poveča nevarnost dehidracije. Maščobe so za naš organizem seveda nujno hranilo, vendar tudi energijsko najbogatejše. Zato izbirajmo manj mastna živila in bolj dietne tehnike termične obdelave, kot so kuhanje, dušenje, pečenje z malo maščob in krajši čas. Pazimo, da na krožniku ne bo preveč ocvrtih živil (ocvrti sir, krompirček), mastnih jedi (težke smetanove omake, majoneza, burek, pica) in jedi, pečenih v velikih količinah olja.
