Srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja. Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak, koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in druge redkejše bolezni, kot sta denimo anevrizma trebušne in prsne aorte.
Različne bolezni srca in ožilja imajo pogosto enake vzroke. Najpogosteje so to zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost in stres. Čim več dejavnikov tveganja imate, tem večja je verjetnost, da boste zboleli na srcu ali doživeli nevaren srčno-žilni dogodek, denimo srčni infarkt, možgansko kap, zaporo žile na nogi … Prisotnost dveh ali treh dejavnikov tveganja ne samo podvoji ali potroji, ampak poveča tveganje za nekajkrat.
Nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov lahko odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje z zdravim načinom življenja. Pri nas že več kot 20 let zdravniki splošne oziroma družinske medicine izvajajo nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Vključuje nadzor nad zdravjem in zgodnje odkrivanje visoke ogroženosti za razvoj bolezni srca in žilja, ustrezno ukrepanje in svetovanje za zmanjševanje izraženosti dejavnikov tveganja oziroma njihovo odstranjevanje. Ob tem je pogosto treba spremeniti življenjski slog tako, da nas varuje in nam krepi zdravje. S tem programom se je umrljivost zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot polovico.
Obvladajmo stres, ustavimo se!
Živimo pod vplivom hitrega tempa in delovno aktivni prednost hitro namenimo denimo službeni obveznosti. To je frustrirajoče, saj imamo občutek, da nimamo nobenega časa zase. Takrat, ko pa ga imamo, si želimo hitrega užitka in razvajanja. Tudi kadar imamo vsega dovolj, se nenehno bojimo nekaj izgubiti, kot da nimamo ničesar. Zato se ne znamo ustaviti in ohranjati dovolj zdravega načina življenja. Nekateri nikoli ne spoznajo, da je treba pogledati vase in se vprašati, zakaj se kljub doseženim ciljem ne počutimo bolje. Raje kot pravi potrošniki verjamejo, da morajo dobiti še več, ker potrebujejo več. To vodi v še večjo ambicioznost, deloholičnost in na koncu celo v pohlep. Vedno pa v stres.
Stres ni situacija, ampak reakcija organizma, ki ga telo sproži ob naši oceni, da smo ogroženi. Ob tem se spremeni delovanje telesnih tkiv in organov ter se na hormonski ravni zgodijo presnovne spremembe v organizmu. Če se stres pojavi le tu in tam, po navadi ne povzroča večjih težav. Te pa se pojavijo, ko so zahteve okolja, ki povzročajo stres, prehude in se jih ne znebimo. To vodi v kronični stres, ki se ga včasih niti ne zavedamo. Pri stresni reakciji se vedno zvišajo krvni tlak, srčni utrip, koncentracija sladkorja v krvi, maščob in hormonov stresa; krvne žile se zožijo, poveča se izločanje želodčne kisline. Vse to pa vodi v srčno-žilne, prebavne, imunološke in psihične motnje, lahko pride celo do spontanega splava …
Ko smo pod stresom, nam diši hitra hrana, sladka in mastna, kar daje telesu hitro energijo, občutek polnosti skozi užitek, ta pa nas pomiri. A podobno kot pri sladkorju ima užitek hiter učinek, toda tako hitro, kot je prišel, tudi izgine. Enako velja za cigarete, pretiravanje z alkoholom ter druge odvisnosti. Zapademo v začaran krog, ki dan za dnem in leto za letom skozi kronično alarmno reakcijo – stresom – načenja naše srce in ožilje.
Na vse naštete dejavnike tveganja lahko vplivamo z zdravim načinom življenja, kar ne pomeni denimo samo zdrave prehrane, ampak naš splošni odnos do sebe in okolice. Motivacija za spremembo vsakdanjika in načina življenja leži tudi v naših čustvih. Denimo ljudje z visokim krvnim tlakom imajo težave z izražanjem jeze; pogosto se jezijo potihoma, v sebi. Kdor ne zna izražati jeze, lahko hkrati čuti odpor do nje, po navadi strah. Strah pa doživljamo kot tesnobo, zato so ljudje s srčno-žilnimi težavami pogosto anksiozni. Obrnjeno bi lahko rekli, da so ljudje, ki trpijo za tesnobo ali depresijo, nagnjeni k srčno-žilnim boleznim.
Naredimo nekaj za svoje srce
Vemo, da sta zdravo srce in ožilje ključna za naše celotno zdravje in dobro počutje. Za ohranjanje njunega zdravja je pomembno upoštevati nekaj osnovnih smernic, ki vključujejo uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost, zdravo telesno težo, izogibanje kajenju, zmerno uživanje alkohola in obvladovanje stresa.
- Uravnotežena prehrana: Za zdravo srce in ožilje je ključna uravnotežena prehrana, bogata z vlakninami, beljakovinami, zdravimi maščobami in zmanjšano vsebnostjo soli. Poudarek naj bo na zelenjavi, sadju, polnovrednih žitih, pustem mesu in ribah. Izogibajte se predelani hrani, ki vsebuje veliko nasičenih maščob, sladkorja in soli.
- Redna telesna aktivnost: Vsaj 30 minut zmerno intenzivne telesne aktivnosti na dan lahko pomaga zmanjšati tveganje za srčne bolezni. To vključuje katero koli aktivnost, ki poveča srčni utrip, kot so hoja, tek, kolesarjenje, plavanje in ples.
- Zdrava telesna teža: Prekomerna telesna teža je eden od dejavnikov tveganja za srčne bolezni. Ohranjanje zdrave telesne teže je pomembno za zdravo srce in ožilje.
- Opustitev kajenja: Kajenje je eden glavnih dejavnikov tveganja za srčne bolezni. Izogibanje kajenju je eden najboljših korakov, ki jih lahko naredite za zdravje srca in ožilja.
- Zmerno uživanje alkohola: Pretirano pitje alkohola lahko poveča tveganje za srčne bolezni. Priporočljivo je, da omejite uživanje alkohola na zmerno raven.
- Obvladovanje stresa: Stres lahko poveča tveganje za srčne bolezni. Tehnike sproščanja, kot so meditacija, dihalne vaje, joga in podobno, lahko pomagajo pri obvladovanju stresa.
- Redni zdravniški pregledi: Pomembni so za zgodnje odkrivanje morebitnih težav s srcem in ožiljem. To vključuje merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
Zdravo srce in ožilje sta temeljnega pomena za naše zdravje in vitalnost. Z zdravim življenjskim slogom lahko bistveno zmanjšamo tveganje za srčne bolezni.
