Menopavza je trajno prenehanje menstruacije in je v večini primerov rezultat postopnega naravnega prenehanja delovanja jajčnikov v obdobju, ki se imenuje klimakterij. Z njim se konča obdobje plodnosti. Naravna menopavza lahko nastopi že po 40. letu, v povprečju pa pri 52 letih. Če nastopi pred 40. letom, govorimo o prezgodnji, če nastopi pred 45. letom, pa o zgodnji. Pri naravnem poteku v klimakteričnem obdobju prihaja do postopnega usihanja delovanja jajčnikov, kar lahko traja tudi nekaj let. Pri tem se v jajčnikih tvori vedno manj ženskih (estrogenov in progesterona) in moških (testosterona) spolnih hormonov. Ker je to naraven proces, se organizem na spremenjeno stanje odzove tako, da druga tkiva in organi prevzamejo vlogo izločanja teh hormonov – predvsem so pomembni nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice. Kako dobro to izločanje deluje, je odvisno od telesne in duševne pripravljenosti ženske, njenih odzivov na stres, od genetske zasnove, prehrane in psiholoških dejavnikov.
Kaj lahko ženska pričakuje
Menopavza lahko povzroči različne simptome, kot so vročinski oblivi, nočno potenje, nespečnost, utrujenost, razdražljivost in depresija. Postopoma se težave stopnjujejo in njihova narava se spreminja sočasno z upadanjem ravni spolnih hormonov. Pojavljajo se motnje menstrualnega cikla, njegova dolžina se najprej skrajša za nekaj dni, nato se lahko podaljšuje. Krvavitve lahko postanejo močnejše ali šibkejše, daljše ali krajše. Pri nekaterih ženskah menopavza nastopi kar naenkrat, brez predhodnih omenjenih napovedujočih sprememb. Plodnost v tem obdobju sprememb sicer upada, zanositev pa je še vedno mogoča, zato je preprečevanje neželene nosečnosti priporočljivo še leto dni po menopavzi. Žensko lahko pestijo tudi simptomi neravnovesja hormonov. Najbolj znani so oblivi vročice, nočno znojenje, vrtoglavica, nespečnost, glavobol, utrujenost, razbijanje srca, tiščanje pri srcu, bolečine v želodcu, motnje razpoloženja in koncentracije ter manjša želja po spolnih odnosih. Pozneje se lahko pojavijo še drugi simptomi: suha koža, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih, suha nožnica in bolečine ob spolnih odnosih. Manj spolnih hormonov ima posreden vpliv še na druge hormone v telesu oziroma na njihovo izločanje. Tako je v tem obdobju lahko moteno tudi delovanje ščitnice, zvišajo se vrednosti holesterola v krvi in krvnega tlaka, poveča se tveganje za aterosklerozo. Če so ženske do menopavze s svojimi spolnimi hormoni zaščitene pred boleznimi srca in ožilja, se že nekaj let po menopavzi pri tveganjih povsem približajo moškim. Zmanjša se tudi gostota kosti, kar lahko privede do osteoporoze.
Lajšanje težav
Sodobna dognanja v medicini omogočajo, da se simptome menopavze lajša na različne načine. Pri izraženih klimakteričnih simptomih pri prezgodnji in zgodnji menopavzi je smiselno zdravljenje s hormoni, ki jih predpiše ginekolog. Žal pa to ni primerno za vsako žensko. Najbolje bo, če se posvetujete z zdravnikom. Poleg tega je priporočljivo merjenje kostne gostote zaradi nevarnosti nastanka osteoporoze.
Ko je jasno, da gre za menopavzo (ko že eno leto ni menstruacije), lahko k boljšemu počutju veliko pripomorete sami. Gotovo pomaga dovolj spanja; priporočljivo je leči k počitku do desete ure zvečer. Precej pomaga tudi izogibanje kajenju, saj kajenje zmanjšuje delovanje žlez, ki izločajo spolne hormone, in pospešuje razgradnjo spolnih hormonov. Omejiti velja uživanje prečiščenih ogljikovih hidratov (sladkor, bela moka), alkohola in kofeina, saj slednji izplavlja kalcij iz kosti.
Priporočljivi so uravnotežena prehrana s polnovrednimi živili, zelenjavo in sadjem ter redni obroki. Koristno je poseganje po živilih, ki vsebujejo rastlinske estrogene: soja in sojini izdelki, lan, oreščki, ovseni kosmiči, pšenica, jabolka. Zaužijte dovolj vitaminov in mineralov: antioksidanti (selen, vitamin C, vitamin E), vitamini skupine B, vitamin A, kalcij, magnezij, cink. Izjemnega pomena je redna telesna dejavnost, ki jo seveda prilagodimo sposobnostim, idealno je najmanj trikrat na teden po pol ure. Zelo koristna je skrb za psihično dobro počutje, za zadovoljstvo in osebno srečo – joga, meditacija, sproščanje.
Menopavza nekoč in danes
Način, kako so dojemali menopavzo nekoč, se je bistveno spremenil. V preteklosti so menopavzo pogosto povezovali z staranjem in izgubo plodnosti, kar je pripeljalo do negativne stigme. Vendar sodobna družba menopavzo dojema kot naraven del življenja ženske, ne pa kot bolezen ali stanje, ki zahteva zdravljenje. Vse bolj se poudarja tudi psihološka podpora ženskam v menopavzi. Pomembno je namreč, da se ženske počutijo podprte in da imajo dostop do informacij, ki jim pomagajo razumeti, kaj se dogaja z njihovimi telesi. Ker je menopavza naraven proces, je ključno, da ženske razumejo, kaj lahko pričakujejo, in se naučijo, kako najbolje ravnati s svojim telesom in umom v tem obdobju.
Menopavza je del življenja vsake ženske in ni nekaj, česar bi se bilo treba bati ali sramovati. Sodobna dognanja omogočajo boljše razumevanje tega obdobja in lajšanje simptomov, kar omogoča ženskam, da se počutijo bolje in v polnosti uživajo svoje življenje.
