Ko trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali ko telo ne more učinkovito uporabljati proizvedenega inzulina, nastane kronična bolezen, ki jo imenujemo diabetes ali sladkorna bolezen. Obstajata dve glavni vrsti diabetesa – tip 1 in tip 2. Če diabetes ni ustrezno obvladan, lahko na dolgi rok povzroči resne zdravstvene težave, kot so bolezni srca, ledvic, slepota, lahko pa privede celo do amputacije udov.
Raven krvnega sladkorja ni ves čas enaka, ampak se nenehno spreminja in je odvisna od številnih dejavnikov. V prvi vrsti od vrste in količine zaužite hrane in pijače, od telesne dejavnosti, od prisotnosti akutne bolezni, od stresa in nenazadnje od odmerkov inzulina ali drugih antihiperglikemičnih zdravil. S prilagojenim življenjskim slogom, ki zajema zdravo prehrano, redno telesno dejavnost in redno terapijo z zdravili, je mogoče raven krvnega sladkorja vzdrževati v ciljnem območju in tako učinkovito preprečevati pojav številnih zapletov zaradi visokih vrednosti sladkorja v krvi.
Prehrana pri diabetesu
Med zdravljenjem sladkorne bolezni je treba redno opazovati telesno težo, saj njeno zmanjšanje ugodno vpliva na nižanje vrednosti krvnega sladkorja. Velika večina sladkornih bolnikov se spopada s čezmerno telesno težo, zato velja priporočilo, da skušajo v pol leta izgubiti vsaj pet, še raje deset odstotkov teže. Pri tem poleg gibanja pomaga ustrezna prehrana, ki jo lahko bolje označimo z zdravo prehrano kot z dieto. Zato je takšna prehrana povsem primerna tudi za druge, zdrave družinske člane, ki lahko z njenim uživanjem ne le podprejo sladkornega bolnika v hiši, ampak hkrati še sebe obvarujejo pred razvojem diabetesa.
Priporočljivo je, da sladkorni bolniki uživajo živila z nizkim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da se počasneje pretvarjajo v glukozo. Takšna živila so denimo rženi ali polnozrnati kruh, navadni jogurt, proso, ajda, rjavi riž, čičerika, stročnice, rjavi fižol, leča, jabolka in hruške. Ogljikovi hidrati so sicer resda najboljši vir energije, a se hitro spremenijo v glukozo. Če jih je preveč, to povzroči nihanje krvnega sladkorja. Uravnavamo ga z dodajanjem vlaknin in beljakovin.
Osnovna pravila
Celodnevno prehrano razdelimo na 4–5 obrokov, ki morajo biti enakomerno razdeljeni, da presnove naenkrat ne obremenimo preveč. Hrana naj vsebuje veliko vlaknin, ki jih poleg sadja in zelenjave najdemo v polnozrnatem kruhu in testeninah ter v neoluščenem rižu. Zelo priporočljivo je uživati pretežno doma pripravljeno, nepredelano hrano, cvrtje se pri tem popolnoma odsvetuje. Pomembno je uživati zmerno, pri tem naj nas ne zavedejo oznake na pakiranih živilih, ki namigujejo na zdravo hrano z nizko vrednostjo holesterola oziroma brez maščob. Seveda pa se je modro držati manj sladke in manj slane hrane, ki naj bo čim bolj sveža, naravna, z veliko zelenjave. Izogibati se velja sladkim pijačam, sadnim jogurtom in drugim izdelkom z dodanim sladkorjem, kot so koruzni kosmiči (poiščite takšne brez dodanega sladkorja), razne sladice …
Hkrati z diabetesom se rad pojavi metabolni sindrom, ko ima bolnik hkrati s sladkorjem povišana tudi krvni tlak in raven maščob, zato je treba paziti še na vnos soli in nasičenih maščob. Večinoma se lahko že s spremembo življenjskega sloga in zmanjšanjem prevelike telesne teže krvni sladkor zelo dobro uravna, modro pa je izbirati tudi živila z nizkim glikemičnim vplivom.
Lahko si sestavimo denimo zdravi krožnik, ki vsebuje vsaj polovico zelenjavne prikuhe, četrtino škrobne jedi (krompir, testenine, žganci, kaša) ter četrtino krožnika mesa ali druge beljakovinske jedi (sir ali skuta, sojino meso, stročnice …). Poleg si privoščimo zajetno skledo solate in dovolj vode. Dobra izbira so lahko tudi enolončnice, ki po navadi vsebujejo živila iz različnih skupin (meso, zelenjava, stročnice, maščobe in škrobna živila). Kadar izbiramo prigrizek na hitro, se dobro odrežejo nesoljeni oreščki, navadni jogurt ali sendvič s polnozrnato štručko.
Značilnosti nekaterih živil
Jajca nimajo nobenega vpliva na krvni sladkor, ker ne vsebujejo ogljikovih hidratov, zato jih lahko diabetiki brez skrbi vključijo v svojo prehrano. Ker po zadnjih dognanjih nimajo bistvenega vpliva na krvni holesterol, lahko zaužijemo najmanj tri na teden.
Ker so diabetiki še posebno ogroženi z boleznimi srca in ožilja, je zanje priporočljiva hrana, ki te bolezni preprečuje, torej taka, ki zmanjšuje mašenje arterij. To pa so živila, ki vsebujejo veliko vitamina C in E ter betakarotena. Dobri viri vitamina E so oreščki, tudi arašidi. Ti ne dvigujejo krvnega sladkorja, so pa zelo kalorični, zato ne priporočamo več kot prgišče na dan.
Banane so eden najbolj bogatih virov kalija. Ta znižuje krvni tlak in je naravno zdravilo za hipertenzijo, ki je pogosto pridružena diabetesu.
Brokoli je bogat s kromom, mineralom v sledeh, ki izjemno dobro vpliva na krvni sladkor. Z njegovo pomočjo se pogosto zmanjša potreba po zdravilih!
Jogurt je prastaro zdravilo z nizko glikemično obremenitvijo, ki je odlična izbira za malico.
Beli in črni kruh imata višji glikemični indeks kot sladkor. Kruh namreč vsebuje veliko škroba, to pa je tista prehranska sestavina, ki najbolj dvigne krvni sladkor. Pri dalj časa trajajočih višjih vrednostih krvnega sladkorja se je kruhu vsaj za nekaj časa najbolje povsem odpovedati.
Meso ne predstavlja neposredne nevarnosti za krvni sladkor, vseeno pa naj porcija ne bo večja od dlani. Poleg si privoščimo čim več zelenjavne prikuhe in čim manj škrobnih prilog (krompir, riž). Ena najbolj zdravih vrst mesa je zajčje, zato ga večkrat uvrstite na svoj jedilnik.
Riž je značilen ogljikov hidrat, kar pomeni rdečo luč za sladkorne bolnike. Ni pa vsak riž enak. Denimo rjavi vsebuje več vlaknin, zato se raje odločite za to vrsto. Vselej ga pripravite v kombinaciji z zelenjavo, ki bo zmanjšala glikemično obremenitev.
Zelje je dober vir vitaminov K in C ter vlaknin. Zelo dobro vpliva na prebavo, ima zanemarljiv glikemični indeks in je v prehrani diabetika superživilo. Zaradi obilja vlaknin pomaga zniževati tudi krvni holesterol.
