Kamilica je na slovenskih tleh pogosto prisotna rastlina. Po navadi se kar sama zaseje po vrtovih, če pa te sreče nimate, nekaj posušenih cvetov potresite po gredicah, a jih nikar prekrivajte s prstjo, saj so kamilice svetlokalilke, kar pomeni, da za uspešno kalitev potrebujejo svetlobo, in ko jih boste enkrat posejali, bodo tam tudi ostale.
Nabiranje in sušenje
Kamilice nabiramo, ko so cvetovi nekaj dni že odprti, takrat vsebujejo največ eteričnih olj z zdravilnimi učinki. Najbolje jih je nabirati dopoldne, takoj, ko se rosa poleže, ter zgolj ob sončnem vremenu, saj je vsebnost eteričnih olj v dežju in megli precej manjša. Nabrane cvetove nato razporedimo po površini in jih sušimo v toplem, a senčnem prostoru. Lahko uporabimo tudi bombažni prt in jih sušimo na mizi. Ko se dobro posušijo, jih shranimo v kozarce ali posode, ki jih je mogoče dobro zapreti, saj cvetovi radi vsrkajo vlago in splesnijo.
Zdravilnost
Uporaba kamilic je raznovrstna, saj jih odlikuje protivnetno delovanje, pospešujejo celjenje in preprečujejo napenjanje. Nepogrešljive so pri zdravljenju bolezni želodca ali črevesja, krčev, driske, želodčne sluznice, pri težavah z odvečno kislino in pri zdravljenju težav z ledvicami, jetri in žolčnikom. Delujejo namreč razstrupljevalno na različne bakterije, predvsem stafilokoke in streptokoke v prebavilih. Dokazano je, da kamilični čaj pomirjevalno deluje na živce sladkornih bolnikov ter blaži bolečine in omedlevico pri nosečnicah. Kamilični čaj uporabljajo tudi bolniki z rakom, saj vzdržuje higieno ustne sluznice in preprečuje nastanek razpok zaradi kemoterapij. Kamilice so zdravilo za gnojne ture in gnojne rane, saj jih očistijo, delujejo antibakterijsko in pospešujejo celjenje. Zunanje uporabljamo kamilični poparek kot obkladek, s katerim blažimo kožna vnetja, celimo rane in opekline ter lajšamo zvine. Pomagajo tudi pri blaženju vnetja očesne veznice.
