To za nekatere ni skrivnost, v gostem grmovju oziroma ob gozdnih poteh nabirajo poganjke divjega hmelja, ki so v kulinariki že od nekdaj zelo cenjeni. Vendar je pri nas nabiranje poganjkov zamenjalo predvsem trganje storžkov, ki jih uporabljmo pri varjenju piva. Ne govorimo sicer o istem hmelju, temveč o drugi sorti. Divji hmelj najdemo tudi v živih mejah in ob škarpah, pogosto se razrašča ob zapuščenih poslopjih.
Prečistimo in poživimo telo
Divji hmelj velja za žlahtno sestavino tudi v prestižnih restavracijah, po navadi ga ponudijo nežno popečenega na maslu in mariniranega v pomarančni omaki. Vsebuje številna pomembna hranila. Največ je antioksidativnih polifenolov, ki jih sicer najdemo v limonah, mineralov in drugih mikroelementov. Divji hmelj pogosto uspeva na rastiščih, kjer rastejo tudi divji šparglji, torej jih lahko nabiramo hkrati. Poganjke nabiramo vse od zgodnje pomladi pa do maja. Ti so sprva vijoličasti, nato vijoličasto zeleni in sčasoma postanejo skoraj povsem temnozeleni. Poganjke odtrgamo tam, kjer se še lahko odlomijo. Vsebujejo kar trikrat več vitamina C kot limone.
V solati, omleti, piti …
Vršičke divjega hmelja danes uporabljamo predvsem v kulinarične namene. Odlični so v solati, skupaj z drugimi divjimi rastlinami, med katerimi zagotovo ne smejo manjkati regrat, kislica in čemaž, pa tudi hitro podušeni ali popraženi v omletah, mešanih rižotah, raznih narastkih, postreženi ob testeninah in kopici drugih jedi. Medtem ko so nekateri Slovenci na divji hmelj skoraj že pozabili, ga precej radi uporabljajo v italijanski kuhinji. Tam velja za kulinarično specialiteto in je visoko cenjen. Uporabljajo ga celo največji mojstri kulinarike. Na severu Italije ga prodajajo na stojnicah pod imenom bruscandoli. Med najboljše beneške specialitete spada omleta, ki jo pripravijo iz poganjkov hmelja, pora in parmezana, popečeno na oljčnem olju. Pri nas je v hmeljarskih krajih poznana slana pita iz vršičkov, pripravljajo se tudi vršički v listnatem testu, zabeljeni z maslom in drobtinami.
***OKVIRČEK: RASTIŠČA Divji hmelj najdemo na sončnih, a vlažnih legah. Pogosto tudi na bregovih rek in ob robovih gozdov. Pri nas je razširjen po vsej deželi. OKVIRČEK: SORODNIK KONOPLJE Hmelj je tesen sorodnik konoplje, oba imata čudovite zdravilne lastnosti. POUDAREK: V italijanski kuhinji so vršički divjega hmelja kulinarična specialiteta, uporabljajo jih tudi prestižni kuharji. divji hmelj (Glavna): Pri nabiranju ne pozabite na poganjke. hmelj, hmeljišče: Hmelj lahko posadite tudi doma, a mu namenite oporo, da jo lahko obraste. poganjki divjega hmelja: Poganjke lahko blanširate ali jih na hitro popražite na maslu. divji hmelj, preraščanje: Številni sploh ne vedo, kako zdravilna in okusna trajnica prerašča njihovo poslopje.***
