Na videz povsem nedolžne vsakodnevne navade lahko škodujejo duševnemu zdravju, ne da bi se tega zavedali, in posledica je denimo, da ste ves čas depresivni, brezvoljni in nesrečni. Katere so te navade, ki močno ogrožajo duševno zdravje?
HOJA IN DRŽA
Sliši se neverjetno, a je res: drža lahko vpliva na počutje, kažejo izsledki študije, objavljene v zborniku Journal of behavior therapy and experimental psychiatry (reviji za vedenjsko terapijo in eksperimentalno psihiatrijo). Tisti, ki jim je bilo v študiji naročeno, naj hodijo sključeno, brez pretiranega gibanja rok, so čez dan izkusili več slabe volje kot tisti, ki so hodili pokončno in bolj poskočno. Prav tako so sključeni hodci od dneva odnesli pretirano negativne spomine, medtem ko so pokončni hodci ostali bolje razpoloženi.
LAHKOTNO ŽIVLJENJE
Vaš dan je navadno toliko slab, kolikor mu dovolite. Če pustite, da vas vsaka, še tako drobna malenkost spravi iz tira in v slabo voljo, je to znak, da morate življenje jemati lahkotneje in vsaj malenkostim ne pustiti, da iz vas naredijo negativne ljudi. Če se na poti v službo spotaknete, se temu raje nasmehnite, namesto da bi vam bilo zato še ves dan nerodno in bi bili slabe volje. V resnici sploh ne gre za pomembno stvar, ki bi vam morala uničiti ves dan (ali celo več življenja).
TRENUTKI BREZ TELEFONA
Ne zdržite brez telefona ali drugih sodobnih elektronskih naprav? Če smo ves čas na telefonu, smo ves čas čezmerno stimulirani. Ko telefon odložimo, se nas zato poloti občutek dolgočasja, ker je resnično življenje nekoliko počasnejše. A je zato bogatejše. Odvisnost od čezmerne stimulacije lahko hitro pripelje do občutka brezvoljnosti in depresije, kadar nismo stimulirani, prav tako nas oropa še kako pomembnega časa zase.
SAMOTA ZDRAVI
Za nekatere ljudi je to najhujši občutek na svetu – biti sam. A biti sam ne pomeni biti osamljen. Pomeni imeti čas zase in resnično biti to, kar sem, pa čeprav samo deset minut v dnevu, ko sedim ob kavi in prebiram najljubšo revijo. Kadar nimamo dovolj časa zase in za biti samosvoji, se začne v nas naseljevati depresija, zato je pomembno, da si redno vzamemo čas, ki je namenjen samo nam.
VEČ OPRAVIL HKRATI
Saj veste, kosilo jeste pred službenim računalnikom, med večernim filmom brskate po spletu, hkrati se v klepetalnici pogovarjate z več ljudmi … Čeprav imate morda občutek, da ste tako veliko učinkovitejši, se v resnici motite. Že res, da postorite več stvari hkrati, a nobene zares učinkovito, zato se sčasoma, ko odkrijete napake in pomanjkljivosti, počutite nezadostne, neučinkovite in nesposobne, kar pa seveda rado vodi v depresijo. Ker se nobeni stvari ali osebi res popolnoma ne posvetite, imate prav tako lahko občutek, da v ničemer zares ne uživate in nimate nobenih pravih prijateljev. Bodite počasni, temeljiti in predvsem počnite samo eno stvar naenkrat.
OBSEDENO FOTOGRAFIRANJE
V dobi Instagrama, Snapchata in Facebooka si seveda ne znamo predstavljati dneva brez enega samega fotografskega trenutka, a vendarle študije kažejo, da lahko postanemo precej depresivni, če življenje živimo pretežno skozi fotografski objektiv. Če namreč nekaj fotografiramo, si pozneje, ko te fotografije gledamo, težje v spomin prikličemo izvirni trenutek, kot smo ga doživeli, v nasprotju s takrat, ko trenutek preprosto doživljamo takega, kot je, brez tančice fotografskega objektiva. Če trenutke torej dejansko doživljamo, ne zgolj fotografiramo, bomo od njih odnesli več pozitivnih izkušenj in spominov, ki nam bodo pozneje koristili tudi v težkih, depresivnih časih. Fotografiranje dejansko življenje oropa te čarobnosti.
OSEBNI POGOVOR
Tu smo morda ženske na boljšem, a vendarle so sodobni časi iz vseh nas naredili veliko manj zgovorne ljudi. To pa zato, ker vse več časa namenimo pošiljanju SMS-sporočil, elektronskih sporočil, klepetu in podobnim navideznim oblikam komunikacije, vse manj pa se dejansko pogovarjamo. Po telefonu ali iz oči v oči. Čeprav tudi pri teh oblikah komuniciranja na neki način komuniciramo, smo prikrajšani za resnično čustveno izkušnjo, ki smo je deležni, kadar se z nekom v živo pogovorimo in so pri komunikaciji prisotni še drugi dejavniki neverbalne komunikacije. Pogovori v živo sprožajo čustvene odzive in angažiranost, kar ustvarja veliko večjo povezanost z ljudmi. Komunikacija prek medijev pa nam razen gore podatkov ne da ničesar več od občutka osamljenosti med tisoči in več »prijatelji«.
STRUPENO RAZMERJE
Mnogo psihologov pripoveduje o ljudeh, ki jih mučita tesnobnost ali depresija, ki ju ne znajo pripisati ničemur, a se sčasoma prek terapij izkaže, da njihova duševna stiska izhaja iz neugodnega razmerja, v katerem vztrajajo, ne vedoč, da je strupeno. Partnerji v takšnih razmerjih nam dajejo občutek nesposobnosti, nezadostnosti in delujejo sebično, kar močno načne našo samozavest, a se pogosto tega niti ne zavedamo, ker si bodisi težave nočemo priznati, ker nočemo ostati sami, bodisi smo pod vtisom stereotipov o spolnih vlogah prepričani, da je naš odnos povsem normalen.
