Pozorni moramo biti na simptome

Sta vlečenje nog in zgrbljenost znaka nevroloških bolezni?

Mojca Kopriva
17. 3. 2022, 19.36
Deli članek:

Vsak od nas hodi nekoliko drugače, raziskave pa kažejo tudi, da slog in način hoje posameznika razkrivata skrivnosti o človekovem zdravju.

Dreamstime
Bolj ko boli oziroma večje ko imamo težave pri hoji, prej moramo k zdravniku.

S staranjem hodimo vse počasneje, a upočasnitev napreduje hitreje, če se v možganih začnejo pojavljati degenerativne spremembe, značilne za demenco. In to se zgodi skoraj deset let, preden bolezen povzroči opazno škodo v intelektualnih sposobnostih. Nedavna študija je tudi pokazala, da so nekateri vzorci hoje povezani z dvema genetskima motnjama, ki sta prisotni pri avtizmu.

Hoja in bolezen

Vsaka hoja je edinstvena in se skozi življenje spreminja. Starejši smo, počasneje in previdneje hodimo. A če opazite, da imate sami ali kdo drug posebne težave pri hoji, na primer če vlečete noge za seboj (podrsavate po tleh), se pogosteje spotikate ali padate, so to lahko tudi znaki nečesa resnejšega. Če so zdravniki obveščeni o poslabšanju bolnikove hoje, lahko opravijo teste za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni, preden ta povzroči resnejše težave.

Na katere znake naj bomo pozorni

Znaki, ki lahko nakazujejo nevrološko bolezen, so počasnejše gibanje, »vlečenje« nog za sabo, zgrbljena drža, slabo ravnotežje, pogostejši padci, kratki »zamahi« z roko.

Vaskularna bolezen možganov

Različne težave s spominom lahko nakazujejo alzheimerjevo bolezen ali vaskularno demenco. Alzheimerjeva bolezen vpliva na spomin, sklepanje, logično razmišljanje in obvladovanje nekaterih delov telesa, medtem ko vaskularna demenca vpliva na še več funkcij, vključno s hojo. To bolezen povzročajo poškodbe krvnih žil zaradi visokega krvnega tlaka, holesterola, krvnega sladkorja in kajenja. Spremembe v hoji se pogosto pojavijo, preden se poslabšata spomin in razmišljanje. Medtem ko se napredek alzheimerjeve bolezni lahko le upočasni, je vaskularno demenco mogoče ustaviti, zato je pomembno, da jo diagnosticiramo čim prej.

Dreamstime
Povprečen človek v svojem življenju prehodi vsaj 100.000 kilometrov oziroma dva in pol oboda zemeljske oble. Sprememba hitrosti hoje je eden od pojavov, ki se pojavljajo na začetku več možganskih bolezni.

Multipla skleroza

To je bolezen, pri kateri imunski sistem napade mielin, mehko belo večplastno ovojnico, sestavljeno iz lipidov in beljakovin, ki obdaja nekatera živčna vlakna v hrbtenici. Lahko rečemo, da gre za ovoj, ki ščiti živčne celice. To povzroči poškodbe živcev v možganih in hrbtenici, kar lahko moti sposobnost možganov za pošiljanje sporočil po telesu. Ko bolezen izbruhne, imajo bolniki težave pri hoji in ravnotežju. Odkrivanje multiple skleroze v zgodnji fazi lahko prepreči njeno napredovanje.

Parkinsonova bolezen

Ta nevrološka motnja povzroča nelagodje pri gibih in tresenje, ki se običajno začne v roki in se razširi po telesu. V kasnejši fazi vodi do težav pri hoji, kot so počasnost, vlečenje nog, sklanjanje in izguba ravnotežja. Pravočasno odkritje parkinsonove bolezni omogoči zdravljenje, ki lajša simptome.

Hidrocefalus z normalnim tlakom

Težave pri hoji v kombinaciji s poslabšanjem spomina in presoje ter težavami pri nadzoru mehurja lahko nakazujejo hidrocefalus z normalnim pritiskom, eno od štirih oblik hidrocefalusa. Hidrocefalus (vodenoglavost) je rezultat čezmernega nastajanja likvorja (možganske tekočine). Pri tej redki bolezni je tlak tekočine je normalen, v nasprotju z drugimi oblikami hidrocefalusa. Pregledi možganov lahko pokažejo presežek tekočine ali zmanjšanje volumna možganov. Če zdravnik ve, da ima bolnik težave s hojo, bo lažje postavil pravilno diagnozo. Normalnotlačni hidrocefalus je mogoče ustaviti ali ublažiti, če ga odkrijemo v pol leta po prvih simptomih.