NOS NAPOVE PREGLAVICE

Slabšanje voha razkriva bolezni

T.D.
7. 3. 2021, 13.35
Deli članek:

Že samo bežen vonj nas lahko razveseli ali potolaži – le pomislite na mamino lazanjo ali svojo najljubšo vaniljevo dišečo svečo. Kaj pa, če nos odpove in nam nenadoma ne sporoča več ničesar?

dreamstime
Kadar česa ne okusite, je vzrok vaš nedelujoči vonj

Spremembe v vohalnem organu so lahko znak bolezni. Obstaja kar nekaj bolezni, povezanih z vohom, denimo: nekateri vohajo stvari, ki jih ni (fantozmija), drugi ugotovijo, da so jim vonji, v katerih so včasih uživali, začeli smrdeti (hipozmija), nekateri pa so vonj popolnoma izgubili in ne vohajo več ničesar (anozmija). Če se srečate s katerokoli od naštetih težav, ki seveda ni povezana s trenutnim prehladom, jo je treba zaupati zdravniku. »Težave z vohom so povezane s številnimi nepravilnostmi v telesu in pogosto kažejo na začetek razvoja bolezni,« pravi direktor Inštituta za možganske študije in profesor na medicinski fakulteti v New Yorku Donald A. Wilson. Našteva naslednje primere.

Alzheimerjeva bolezen

Da bi pravilno vohali, morajo možgani in nos usklajeno delovati. Visoko v nosnicah so vohalni senzorični nevroni in ob vsakem vonju v možgane pošljejo sporočilo, da bi preverili usklajenost.

Z uporabo arašidovega masla so strokovnjaki na floridski univerzi pri testnih osebah primerjali zaznavanje vonja v desni in levi nosnici. Ugotovili so, da se je pri tistih, ki so slabše vohali na levi strani, bolj verjetno razvila začetna stopnja alzheimerjeve bolezni. Slabše zaznavanje vonjev je namreč eden prvih znakov te degenerativne možganske bolezni. Strokovnjaki razlagajo, da alzheimerjeva bolezen vpliva na voh, še celo preden jo sploh lahko potrdijo s testi.

Parkinsonova bolezen

stroski, nasveti, finance, zavarovanje, generali, nalozbe

Zanimivosti

Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem

Da bi pravilno vohali, morajo možgani in nos usklajeno delovati. Visoko v nosnicah so vohalni senzorični nevroni in ob vsakem vonju v možgane pošljejo sporočilo, da bi preverili usklajenost. Če ne morete več vohati slanine za zajtrk ali izpušnih plinov iz sosedovega avtomobila, je to znak, da nekaj v vaših možganih ne deluje pravilno. Parkinsonova bolezen je (tako kot alzheimerjeva) degenerativna možganska motnja, zato gre pogosto z roko v roki s spremembami voha.

Hipertenzija

Veliko stvari lahko pripomore k povišanemu krvnemu tlaku in verjetno ste že slišali, da je ena izmed njih tudi pretirano uživanje soli. Lahko se zgodi, da jed solimo in solimo, a se nam še vedno zdi neslana. In to je lahko že alarmni znak. Vonj in okus sta povezana, kajti kar 90 odstotkov okusa je pravzaprav vonj. Kadar česa ne okusite, je vzrok vaš nedelujoči vonj, ki tako lahko napoveduje tudi bolezni, kot je hipertenzija.

Debelost in sladkorna bolezen

Če hrane ne vohate in ne okušate dobro, je verjetnost, da pojeste več, velika, saj imate zaradi pomanjkanja vonja in okusa težave z občutkom sitosti. To vas lahko pripelje v debelost, ki je eden od glavnih vzrokov sladkorne bolezni tipa 2.

Zanimivosti

možgani, glava
Psihološki pojav

Znanstveniki spreminjajo navade v možganih

gebhard rosmanith (1)
Intervju

Na koncu ljudje jedo tisto, kar je v interesu korporacij

zanositev
Zgodba Melite Slavič

Rodila pri 46 letih: ni besed, ki bi opisale, kaj sem čutila, ko sem ga prvič zagledala

hladilnik, prenajedanje, nočni prigrizek
Zdravi prigrizki

Ste tudi vi nenehno lačni in brskate po hladilniku?

viki-groselj
Intervju

Viki Grošelj se po petdesetih letih vrača pod veličastni Makalu

pitje čaja
Zeliščni napitek

Za svežo in sijočo polt si vsak dan privoščite skodelico čaja