Demenco znajo zdravniki danes že dobro in relativno hitro diagnosticirati, žal pa ne tudi ozdraviti. Število bolnikov po svetu se vsako leto poveča za nekaj sto tisoč. V naši državi jih je približno 33 tisoč, v Evropi okoli deset in po svetu približno petdeset milijonov.
Zarja Jana
Zdravniki upajo, da bo zdravilo za demenco na trgu čez približno pet let.
Šimen Zupančič
Dr. Milica Kramberger: »Za zdaj so rezultati cepiva in zdravila proti demenci obetavni!«
V prihodnjih 25 letih naj bi se to število zaradi staranja prebivalstva podvojilo. Starost je namreč poleg ženskega spola največji dejavnik tveganja za demenco. Morda pa bomo v prihodnjih petih letih vendarle dobili novo in prvo uspešno zdravilo zoper to kugo 21. stoletja? Pravzaprav gre za cepivo.
Zaradi prave epidemije demence zadnja leta povsod po svetu intenzivno iščejo novo in uspešno zdravilo zoper Alzheimerjevo demenco. »Iščejo predvsem učinkovine, ki bi zaustavile kopičenje dveh beljakovin: amiloid in tau, ki tvorita amiloidne plake med možganskimi celicami in nevrofibrilarne pentlje v možganskih celicah, kar vodi v propadanje možganov in s tem pešanje možganskih funkcij,« je na začetku pojasnila doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije in vodja Centra za kognitivne motnje pri Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
V zadnjem obdobju so tudi v Ljubljani preizkušali dvoje zdravil.
Cepivo je uspešno
Infuzija (učinkovina crenezumab), ki so jo bolniki, zajeti v raziskavo, prejemali intravenozno, se ni izkazalo za učinkovito. Ni vplivala na imunski odziv in s tem posredno na »odstranjevanje« škodljivih skupkov beljakovin v možganih obolelih.
Drugo zdravilo, ki so mu rekli cepivo proti škodljivi beljakovini tau (AADvac1), pa je zelo uspešno prestalo drugo klinično fazo. Raziskava je potekala v osmih evropskih državah: v Nemčiji, Švedski, Poljski, Avstriji, Slovaški, Romuniji in tudi v Sloveniji. V raziskavo je bilo po vseh državah vključenih 196 oseb z začetno fazo Alzheimerjeve demence. »V Sloveniji jih je sodelovalo enajst, po šest v Ljubljani in pet Mariboru.«
Tako imenovano cepivo je dobil bolnik načeloma enkrat na mesec z injekcijo. »V resnici se proti demenci s tem zdravilom ne bomo mogli cepiti kot proti gripi. Cepivo mu rečemo samo zato, ker deluje kot cepivo. Spodbuja namreč celice imunskega sistema, da začne imunski sistem proizvajati protitelesa proti bolezenski beljakovini tau, ki sopovzroča demenco,« pojasnjuje sogovornica.
Se obeta revolucionarno zdravilo?
»Rezultati raziskave, posredno preko tako imenovanih bioloških označevalcev, kažejo pri osebah, ki so prejemale cepivo, da se je ustvarila ugodna reakcija na cepivo, ki napoveduje dober vpliv na bolezenski proces Alzheimerjeve bolezni. Vse to je pravzaprav za zdaj zelo obetavno, da ne rečem revolucionarno. Tudi zato, ker je cepivo varno, nima stranskih učinkov in je učinkovito.«
Zato znanstveniki vseh držav, ki so bile v EU vključene v raziskavo, upajo, da se bodo kmalu našla sredstva za tretjo, zadnjo klinično raziskavo, v kateri pa bo sodelovalo vsaj štirikrat več bolnikov.
»Če bo še tretja faza kliničnih raziskav končana in uspešna, naj bi zdravilo prišlo v petih letih na trg. Koliko bo stalo, pa raziskovalci ne vemo.« Upamo, da ne bo predrago.
»Sicer pa smo za zdaj ugotovili, da cepivo uspešno učinkuje predvsem pri mlajših bolnikih in samo v zgodnji, torej v prvi od treh faz bolezni,« je sklenila.
Čim prej k zdravniku
Ko opazimo, da smo začeli pozabljati, ali ko nas na to opozorijo drugi, moramo čim prej k zdravniku. Najprej obiščemo svojega zdravnika. Če bo presodil, da gre za začetno kognitivno (spoznavno) motnjo ali demenco, nas bo napotil k ustreznemu specialistu: psihiatru ali nevrologu. Zakaj? Tudi zato, ker ta dva lahko opravita dodatne preiskave in ugotovita pravo diagnozo in predpišeta ustrezna zdravila! Do zdaj znana zdravila namreč delujejo le v zgodnji fazi bolezni. Osebam z zelo napredovalo demenco pa lahko le lajšamo številne moteče znake in simptome: vznemirjenost, napadalnost, blodnjavost, nespečnost in depresivnost.
Šimen Zupančič
