Ob veliki količini stresa lahko vsak zapade v depresijo, jezo in druga čustva, toda večina ljudi si opomore v približno dveh tednih, saj »zgradijo« strategijo za premagovanje stresa oziroma ga odstranijo iz življenja in se naslonijo na svojo »podporno mrežo«. Tudi ob velikih naravnih nesrečah oziroma vojnah veliko ljudi razvije depresijo, toda ne vsi.
Ali depresija vpliva na razmišljanje?
Depresija lahko zmanjša sposobnost zbranosti, kar pomeni, da potrebujete veliko več mentalnega napora za osnovne dnevne dejavnosti, na primer odgovarjanje na vprašanja ali načrtovanje. Ljudem, ki vas poznajo, se boste zdeli počasni. Težava ni v vaši inteligenci, ampak v počasnejših mislih. Potrebovali boste več časa in morali se boste bolj potruditi za odgovor oziroma sklep.
Je žalost značilna za depresijo?
Včasih, čeprav se žalost v osnovi razlikuje od depresije. Žalost ne vključuje občutka nezainteresiranosti za vse, depresija pa. Kadar je nekdo žalosten, se običajno ukvarja z vzrokom za žalost, pri depresiji pa ne. Žalost je pogosto čustveni odziv na izgubo, recimo smrt bližnjega. Izraža se z jokom, ki pojenja s časom, ki preteče od dogodka.
Ali stres vedno sproža depresijo?
Ne nujno, lahko pa. Stres je pogosto prisoten ob razvoju znakov depresije, posebno če jo sprožijo dogodki, kot so ločitev, izguba službe, razhod s partnerjem. Po drugi strani lahko stres pri ljudeh spodbudi različne odzive in težko je natanko napovedati, kako se bo posameznik odzval na stresne okoliščine. Nekdo, ki je nagnjen k depresiji, se lahko odzove z depresijo, kdo drug pa bo samo nekaj dni potrt.
Ali vsaka depresija sčasoma mine?
V veliki meri depresija sčasoma mine, to velja za vse oblike te bolezni. Če pa se je človek z depresijo spopadal večkrat v življenju, lahko v starejših letih postane kronična in jo je treba primerno zdraviti.
Od kod prideta jeza in obup?
Depresivni ljudje se lahko neprimerno odzivajo z jezo. Lahko gre za premalo jeze, ko bi bila na mestu, ali se zjezijo že ob malenkostih. Jeza zaradi nepomembnih reči se pogosto izrazi kot razdražljivost, ki načenja tesne medsebojne odnose. Po drugi strani je obup, pomanjkanje upanja, eden najznačilnejših znakov depresije. Kadar se črnogledost sprevrže v obup, je kozarec ne le napol prazen, ampak popolnoma prazen. Oseba izgubi voljo do rešitve in aktivnosti, vse se ji zdi nesmiselno. Potrebna je pazljivost, saj je obupanost močen dejavnik tveganja za samomorilnost.
Kako prepoznamo depresijo pri bližnjih?
Ljudje z depresijo največkrat ne vidijo nobenega smisla v početju stvari, ki veselijo druge ali so pred tem razveseljevale njih. Vzrok za to je, da ne občutijo veselja, ostajanje doma pa je hkrati odraz »depresivne« želje po osamitvi. Na splošno so depresivni ljudje manj aktivni. Lahko ves dan posedajo ali preležijo, svojemu videzu posvečajo manj pozornosti. Ne odzivajo se na reči, ki se zdijo drugim zabavne ali zanimive, ne čutijo želje po druženju in želijo, da jih vsi pustijo pri miru. Zaprejo se vase in so neaktivni, ne kažejo nobenega zanimanja za življenje.
