Zardevanje je nekaj povsem normalnega: naša prekrvitev namreč narašča pri fizičnem delu, športnem udejstvovanju, ob vročini, v meni, pa tudi zaradi uživanja alkohola in ob jemanju zdravil. Psihično motivirano zardevanje pa poznamo pri veselju, zadovoljstvu, visoki osredotočenosti, razburjenju, jezi in besu, sramu, strahu in spolni vzburjenosti. Vse skupaj upravlja simpatično živčevje (simpatikus), del vegetativnega živčnega sistema, ki je odgovoren za stres, hektičnost (burno, vzhičeno, vznemirljivo), pospešitev in potenje. Vendarle nekatere zardevanje tako zelo muči, da iz tega razvijejo psihično bolezen – eritrofobijo, pri kateri strah pred zardevanjem vodi k zardevanju, ob katerem glava žari, iz por brizga mrzel znoj, človek je šibek in slaboten, postane mu slabo.
Praskanje mozoljev, puljenje las, praskanje kože
To so avtoagresivna in mazohistična dejanja (podobno kot rezanje, kar je skrajnost), ki so najpogostejša pri dekletih, saj so biološko gledano bolj dovzeten, sprejemljiv, občutljiv tip »spopadanja s težavami«, medtem ko fantje in moški s svojimi afekti sledijo navzven usmerjeni agresivni strategiji, recimo pretepanju. Pa vendarle vse bolj avtoagresivni postajajo tudi fantje, in to ne le istospolno usmerjeni; k temu najverjetneje vodijo vse bolj okleščena in »socializirana« družbena pravila. Mozolje največkrat praskajo dekleta in ženske, ko so pod večjim duševnim pritiskom (na primer v času izpitov), napetosti pa ne obrnejo navzven, v okolico, temveč proti samim sebi. Ob pritiskih mozolje stiskajo in praskajo, poškodbe pa za seboj še dolgo pustijo najprej rdeče, nato rjave madeže. V isto kategorijo lajšanja obremenitve spada tudi grizenje nohtov, ki se jih lotevajo tudi fantje.
Zardevanje
Kadar se znajdemo v zadregi, telo več krvi pošlje v podkožje in obraz, vrat ter zgornji del trupa, zato postanemo rdeči.
Praskanje mozoljev Če z agresivnimi pritiski praskate mozolje, lahko poškodujete kožo in še dolgo ostane brazgotina v obliki rdečih ali rjavih madežev.
