Pojasnili so, da so matične celice iPS, ki imajo sposobnost pretvorbe v katerokoli vrsto celic v telesu, vnesli moškemu v 50. letih med operacijo, ki so jo izvedli oktobra. Moški je stabilen, nadzirali pa ga bodo dve leti.
V levi del možganov so mu vnesli 2,4 milijona matičnih celic iPS, induciranih pluripotentnih matičnih celic. Poseg je trajal tri ure.
Če v prihodnjih šestih mesecih bolnik ne bo imel težav, mu bodo enako število omenjenih matičnih celic vnesli še v desno stran možganov.
Matične celice, ki so jih pridobili od zdravih darovalcev, so razvili v predhodnike možganskih celic, ki proizvajajo dopamin, ki pri bolniki s Parkinsonovo boleznijo odmirajo.
Univerza je omenjen poseg izvedla, ko je julija sporočila, da bodo tovrstno zdravljenje poskusno izvedli pri sedmih bolnikih, starih med 50 in 69 let. Za to so se odločili po uspešnih poskusih na opicah, ki so se jim po vnosu omenjenih iPS celic v možgane pomembno izboljšale motorične sposobnosti. V dveh letih se jim tudi niso razvili tumorji na možganih.
Gre za prvi primer poskusa zdravljenja Parkinsonove bolezni z injiciranjem matičnih celic v možgane.
Parkinsonovo bolezen je kronična nevrodegenerativna bolezen, katere vzrok še ni znan. Zaradi propadanja dopaminskih nevronov v možganih bolezen nenehno napreduje in je ni mogoče popolnoma ozdraviti. Glavni motorični simptomi so upočasnjeno gibanje, mišična togost, tresenje in motnje ravnotežja. Med številnimi nemotorični simptomi so tudi čustvene motnje, psihoze, motnje spanja, prebavne motnje ter različne težave s čutili.
V svetu jo ima po podatkih Sklada za Parkinsonovo bolezen okoli 10 milijonov ljudi. V Sloveniji je okoli 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo.
Matične celice iPS so odrasle matične celice, ki so jih s spremembo genskega zapisa vrnili v embrionalnim podobne matične celice.
