Izberite prave maščobe
Maščobe so ključne pri gradnji celic in proizvajanju prostaglandinov, ti pa pomagajo uravnavati odziv imunskega sistema na vnetja. Seveda pa je treba izbirati prave oziroma nenasičene maščobe. Najboljša izbira so rastlinska olja (na primer olivno), oreščki (denimo orehi, arašidi, mandlji), mastne ribe (losos, sardine, skuše in druge), semena (konopljina, bučna, lanena) ter živila, kot so avokado, olive in arašidovo maslo. Ne pozabite na ribe, saj so (zlasti modre ribe) polne maščobnih kislin omega 3, ki uravnavajo funkcije imunskega sistema. Naj bodo torej ribe, kot so inčuni, skuše, losos, sardele in tuna, tudi jeseni in pozimi čim večkrat na vašem družinskem jedilniku.
Manj sladkorja, več vitaminov
Vitamin C uživajte vsak dan, naj bo v obliki agrumov, zelenjave (ne pozabite, paprike vsebujejo več vitamina C kot limone) ali kamu kamuja – vitamin C je vaš zaveznik. Uživati ga morate vsak dan, saj ga telo ne more skladiščiti, izkoristek pa je največji pri uživanju liposomskega vitamina C. Potrudite se tudi zmanjšati količino zaužitega sladkorja. Le deset žlic sladkorja onemogoči vašim belim krvničkam, da bi uničevale bakterije, zato zmanjšajte ali vsaj omejite količino sladkorja, ki ga vnesete v telo. Pri tem ne pozabite, da ne gre le za sladkor v kavi ali sladkarije, temveč tudi za sladkor v sadnih ali energetskih napitkih ter v številnih drugih oblikah, s katerimi ga (bolj ali manj nevede) vnašamo v organizem vsak dan.
Gibanje
Gibanje oziroma aerobna dejavnost pospeši srčni utrip in pretok krvi po telesu, hkrati pa spodbudi tvorjenje obrambnih celic, ki odstranjujejo viruse in slabe bakterije. Nekatere ameriške študije dokazujejo, da so ljudje, ki zmerno vadijo od pet- do šestkrat na teden, pol manj bolni in prehlajeni kot ljudje, ki tega ne počnejo. Pri tem ne pozabite, da ni nujno, da vadite visokointenzivno – za začetek bo dovolj že daljši sprehod s hitro hojo, ki pospeši srčni utrip. In nikar ne zanemarite počitka. Vaše vodilo naj bo zmernost, vsaki intenzivni telesni vadbi pa naj sledi regeneracija oziroma počitek – to je čas, ki je ključen tudi za vaš imunski sistem, zato ne zanemarjajte njegovega pomena.
Vse bolj iskani betaglukani
To so polisaharidne vlaknine, ki jih najdemo v žitih, kvasovkah in glivah. Betaglukani, izolirani iz kvasovk, izjemno ugodno vplivajo na delovanje imunskega sistema. In kako delujejo? V tankem črevesu se vežejo na tako imenovane makrofage, po razgradnji pa se delci betaglukanov vežejo na nevtrofilni granulocit in ga aktivirajo, kar omogoča hitrejši imunski odziv – s tem torej naravno spodbujajo delovanje imunskega sistema, a ga ne preobremenjujejo. Ker posledično pride do imunskega odziva telesa, je zelo pomembno, da so prehranskim dopolnilom z betaglukani iz kvasa dodani antioksidanti, kot sta vitamin C in koencim Q10. To je namreč obrambna linija pred prostimi radikali, ki se sproščajo ob vsakem imunskem odzivu.
Gremo v naravo
V naravi raste ogromno »čudežnih« rastlin, ki vam bodo pomagale okrepiti imunski sistem. Česen in čebula v juhah, ingver in limona v kombinaciji z medom v zdravilnem napitku, zelenjava, bogata z betakarotenom, čiliji, ki redčijo sluz v nosu, gobe šitake, ki pomagajo pri proizvodnji belih krvničk … Poskusite v dnevni jedilnik vnesti čim več hrane, za katero veste, da je dobra za vas, in vaša družina bo lažje preživela hladnejšo polovico leta. Poskusite lahko tudi z eteričnimi olji, ki krepijo imunski sistem in odpravljajo težave, kot so boleče grlo, kašelj, težave z dihali … Če po njih posežemo pravočasno, lahko težave ustavijo, še preden zares zbolimo, še bolje pa jih je uporabljati v preventivni namen in se tako nadležnim prehladom, virozam in boleznim povsem izogniti.
Sprostite se
Poskusite upočasniti vsakodnevni in tedenski ritem, saj boste tako veliko naredili v boju zoper stres. Ta je eden večjih sovražnikov zdravja in imunskega sistema. Vsak dan ali vsaj nekajkrat na teden izvajajte tudi protistresne dejavnosti ali vaje, ob katerih se boste upočasnili in umirili, predvsem pa se veliko smejte (in pojte). Smeh ne izboljša le vašega razpoloženja, ampak tudi vaš imunski sistem. Smejanje dvigne raven protiteles v krvi, zaradi česar se bo vaš organizem učinkoviteje boril proti bakterijam in virusom, hkrati pa se bodo v vašem telesu sprostili endorfini, ki jih poznamo tudi kot hormone sreče. Mimogrede – na dober imunski sistem vpliva tudi delovanje trebušne slinavke, ki tvori nove rdeče krvničke, odpravlja krhke rdeče krvničke iz obtoka ter ustvarja protitelesa, na aktivacijo trebušne slinavke pa naj bi po ugotovitvah nekaterih raziskav vplivalo tudi glasno petje.
Ameriški slamnik
Že pred petsto leti so ga kot učinkovito naravno sredstvo s širokim zdravilnim učinkom uporabljali Indijanci – proti prehladom, za odpravljanje drugih okužb in še drugače. Ehinaceja naj bi bila naravni spodbujevalec imunskega sistema, ki krepi odpornost organizma v boju proti virusom, glivicam in bakterijam ter ob lajšanju bolezenskih znakov tudi bistveno pripomore k skrajšanju časa bolezenskih težav. Za zdravilne namene so uporabni predvsem korenine in cvetovi, pogosteje pa se uporabljajo korenine. Cvetove nabiramo, ko so popolnoma odprti, korenine (vsaj štiri leta starih rastlin) pa izkopljemo jeseni. Korenine so valjaste oblike in nabrazdane. Imajo rahlo aromatičen vonj in sprva rahlo sladek, nato grenak okus. V ameriškem slamniku najdemo številne spojine, ki spodbujajo delovanje belih krvnih celic – levkocitov in s tem tudi obrambo našega organizma. Najpomembnejši med njimi so derivati kavne kisline, flavonoidi, fenoli, polisaharidi in eterično olje ameriškega slamnika. Njegova korenina vsebuje hlapno olje, polisaharide, smole, ki delujejo kot razkužilo, uničujejo glivice in krepijo imunski sistem, ter glikozide, ki zavirajo delovanje bakterij in virusov.
