Rast BDP in prihodki DDV
V letu pred uvedbo višjega DDV je bila rast BDP negativna in je znašala –2,7 odstotka, prihodki iz naslova DDV pa 2,9 milijarde evrov. Lani je BDP zrasel za 4,9 odstotka, prihodki iz pobranega DDV pa so se povzpeli na 3,5 milijarde evrov.
Uvedba višjega davka na dodano vrednot (DDV), ki so mu sicer nasprotovali tako sindikati kot delodajalci, kar se ne zgodi ravno pogosto, je sicer najbolj prizadela najrevnejši sloj. Slednji se že brez višje stopnje DDV dovolj težko preživlja. Vlada, ki jo je vodila predsednica SAB Alenka Bratušek, je pomladi leta 2013 zaradi svetovne gospodarske krize konkretno razmišljala o uvedbi kriznega davka, a si je zadnji trenutek premislila in podprla povišanje DDV.
Dvojno zavajanje
Vlada, ki jo je vodila prva premierka v zgodovini Slovenije Alenka Bratušek, je prek poslanske večine julija 2013 zvišala splošno stopnjo DDV z 20 na 22 odstotkov, znižano, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka.
Takratna predsednica vlade je ob sprejemanju zatrjevala, da se bodo stroški povprečne družine zaradi tega zvišali za zgolj 2,3 evra mesečno, a se je kasneje izkazalo, da bo ta znesek skoraj desetkrat višji in bo znašal dobrih 20 evrov. Bratuškova je namreč ob tem pozabila povedati, da izračun velja le za stroške hrane, ki pa v družinskem proračunu predstavljajo le manjši delež. Za primerjavo: po zadnjih podatkih statističnega urada letni družinski proračun povprečno znaša nekaj manj kot 20.000 evrov, od tega za hrano odštejejo manj kot 2500 evrov.
Od avgusta 2013 do danes je tako povprečna družina državi z višjo stopnjo DDV »podarila« dodatnih 1280 evrov oziroma okoli 240 evrov na leto. Ukrep kriznega povišanja DDV je bil prvotno načrtovan do konca leta 2015, a je nato državni zbor na predlog vlade premierja Mira Cerarja to spremenil v dokončno prispevno stopnjo. Finančno ministrstvo je zatrjevalo, da ni šlo za krizni ukrep, medtem ko je Alenka Bratušek lani to v parlamentu zanikala: »Takoj nato pa naj povem, ja, res je, DDV je bil začasen protikrizni ukrep.«
Zaskrbljenost vlade
Opozicijske stranke in poslanci so štirikrat državnemu zboru predlagali znižanje DDV na raven pred krizo, a so bili neuspešni. Tokrat so znižanje predlagali v SDS, že tretje po vrsti, a je vlada Marjana Šarca ocenila, da bi imelo to veliko vpliv na proračun. Glede na zahteve sindikatov za povišanje plač bi znižanje prav gotovo pomenilo strel v koleno. Na letni ravni bi to prineslo za 330 milijonov evrov manj v proračun. Vlada sicer ugotavlja, da se znižanje stopnje DDV velikokrat prelije v višje marže dobaviteljev oziroma trgovcev, zato so učinki na drobnoprodajne cene zelo nepredvidljivi. Zanimivo, da sedanjo vlado v času debelih krav skrbi, da bi znižanje prispevne stopnje prineslo zvišanje marž, medtem ko vlado leta 2013 v času krize ni skrbelo, da bodo celotno povišanje prispevka plačali potrošniki.
