Opozorilo

Kdaj smrčanje postane smrtno nevarno?

Tea Dečman / Novice Svet24
15. 7. 2018, 16.40
Posodobljeno: 15. 7. 2018, 16.43
Deli članek:

Kaj pa če speči za nekaj časa preneha dihati?

Dreamstime
Smrčanje je pogojeno tudi z debelostjo in starostjo. Pri debelosti maščoba na vratu otežuje pretok zraka, s starostjo pa tkiva popuščajo in so zato dovzetnejša za vibriranje.

Smrčanje je sicer veliko bolj moteče, kot je nevarno, lahko pa postane nevarno, kadar je pretok zraka skozi usta tako oviran, da se prekine. Kadar se to, da smrčeči za kratek čas preneha dihati, med spanjem zgodi nekajkrat na uro, govorimo o nočni apneji. Ker gre za povečan odpor zraka v zgornjih dihalnih poteh, je to lahko povezano z motnjami srca, krvnega obtoka in živčnega sistema. Nočna apneja kar štirikrat poveča možnost za infarkt, trikrat za bolezni srca in kar šestkrat za povzročitev prometne nesreče zaradi zaspanosti in utrujenosti, prizadene pa predvsem moške po 45. letu in ženske po menopavzi.

ZAPOJTE SI

Znanstvene raziskave so namreč potrdile, da petje deluje proti smrčanju, saj krepi mišice žrela in grla, predvsem pa spodbuja dihanje skozi nos. 

ZAKAJ SMRČIM?

Vzrok so lahko deformacije in anomalije fiziološke narave, na primer upognjenost nosnega pretina, nosni polipi ali povečani mandlji, občasno pa smrčimo tudi ob prehladu ali gripi. 

VAM PARTNER KRATI SPANEC?

Smrčanje prizadene tako spečega kot njegove bližnje.

Za začetek se s partnerjem pogovorita o njegovi težavi in kako ta vpliva na kakovost vašega spanca in življenja. Če bosta oba razumela situacijo drug drugega (vi, da on tega ne more odpraviti, in on, da vi slabo spite), vama ne bo težko sprejeti dogovora, da partnerja vsakič, kadar bo njegovo smrčanje nevzdržno, prebudite, on pa bo to razumel kot namig, da se prevali na bok in neha smrčati. Sčasoma ga boste tako »natrenirali«, da se bo med spanjem sam obrnil na bok, že če boste samo tlesknili z jezikom. A morata pri tej prevzgoji sodelovati oba.

SMRČANJE KOT OPOZORILO NA TEŽAVE S SRCEM

Smrčanje je v veliki meri odvisno od dihanja skozi usta in stanja naše ustne votline, je pa oboje pogojeno s številnimi drugimi dejavniki. Pogosteje denimo smrčimo, kadar nam bolezenske spremembe otežijo dihanje skozi nos. 

Krivca za smrčanje sta v veliki meri naša genetska in fiziološka predispozicija ter dihanje skozi usta. Slednje je za človeka nenaravno, saj ljudje po navadi (in smo nagnjeni k temu) dihamo skozi nos. Kadar je dihanje skozi nos oteženo, začnemo dihati skozi usta. Takrat gre zrak v naša pljuča skozi ustni predel namesto skozi žrelno-nosnega, kar povzroči vibriranje mehkih tkiv v naših ustih. To vibriranje izvabi značilen nadležen zvok smrčanja. Sproščene mišice ust, grla in jezika pa pretok zraka še otežijo, zaradi česar lahko smrčanje postane nevarno in vodi v težave z visokim pritiskom ter motnje srca in ožilja. 

SMRČANJE PRI OTROCIH 

Smrči kar pet odstotkov otrok in po navadi ti otroci ostanejo smrčači vse življenje. Vzrok, da začnejo smrčati, je verjetno kakšna dihalna bolezen, zaradi katere so prisiljeni dihati skozi usta (lahko zgolj prehlad). Ko se navadijo takšnega dihanja, ga je težko spremeniti. Strokovnjaki zato svetujejo, naj starši otroke vsakič, kadar dihajo skozi usta, opomnijo, naj dihajo skozi nos. Morda se sprva res zdi strogo, a s tem ukrepom lahko otroku celo podaljšate življenje. 

Samo smrčanje ni dedno, je pa dedna skeletna in mišična sestava glave, nosne in ustne votline, ki je lahko vzrok za smrčanje, zato pogosto oče in sin oba smrčita.

SOS PRI SMRČANJU 

Pred spanjem zaužijte lahko večerjo, ki ne bo obremenila vašega želodca, in ne pijte zeliščnih čajev, saj imajo podoben učinek kot zdravila. Prav tako popoldne ne uživajte mlečnih izdelkov, saj spodbujajo proizvajanje sluzi. Naravnajte si vzglavje, ki ne sme biti ne prenizko ne previsoko, in se trudite spati na boku. Če ste alergik, dosledno zdravite alergijo, ki je pogosto vzrok za smrčanje.