Med ljudmi se je zasidralo prepričanje, da zehamo zaradi utrujenosti ali dolgočasenja, toda slednje z znanstveno razlago nima prav nič skupnega. Zehanje je pravzaprav pogojeno s temperaturo ozračja, kot zanimivost naj omenimo, da pozimi zehamo veliko manj kot poleti. Slednje potrjujejo tudi rezultati testiranja, v poročilu namreč navajajo, da je v zimskem času zehalo 18,3 odstotka testirancev, poleti pa kar 41,7 odstotka.
Kaj izzove zehanje?
Zakaj pa kolcamo?
Sunkovito krčenje prepone in drugih mišic privede do vdiha, ko se glotis, najožji del grla v višini glasilk in špranje med njima, nenadoma zapre. To zaprtje povzroči občutek kolcanja in spremljajoči zvok. Menda kolca tudi zarodek v maternici.
Kaj so torej odkrili znanstveniki? Številne študije navajajo, da z zehanjem ohranjamo ustrezno temperaturo možganov. Kot so odkrili med preučevanjem testirancev, je bila temperatura možganov pred zehanjem povišana, takoj po zehanju pa je sledilo ohlajanje, ki je temperaturo znižalo za pol stopinje. Do ohlajanja pride z izmenjavanjem zraka iz okolja, s hlajenjem ob izhlapevanju iz sluznice in ob povečanju pretoka krvi v možganih. Zehamo torej zato, ker se telo trudi ohraniti temperaturo možganov v ustreznem območju. Ko temperatura dovolj pade, nehamo zehati.
Globoko dihanje
Zehanja torej ne zaustavite s prekinitvijo dotoka zraka. Za ohladitev možganov raje poskrbite tako, da globoko dihate skozi nos. Slednje bo nadležno zehanje tudi ustavilo, kar preizkusite!
Nalezljivost
Tudi za tako imenovano nalezljivo zehanje obstaja razlaga. Znanstveniki slednje pripisujejo ljudem z močno empatijo. Socialna povezanost s človekom, ki zeha, namreč vpliva na nalezljivost njegovega zehanja. Kot so ugotovili med testiranjem, se majhni otroci in avtisti zehanja niso nalezli.
