Vrt opojno diši, če nanj posadimo dišeče grmovnice in plezalke. Njihova prednost ni le čudovit vonj, ampak tudi lepi cvetovi. Marija Herman Planinšek, vodja Drevesnice Omorika, nam je pojasnila, katere grmovnice, plezalke in druge trajnice moramo posaditi na domače okrasne grede, da nas bo prijeten vonj cvetov razveseljeval med opravili in sproščujočimi trenutki na vrtu. Za posebej dišeče veljajo španski bezeg, nepravi jasmini, metuljniki, vrtnice, nepozebniki, zvezdaste magnolije. Dišijo tudi plezalke – nekateri sroboti, kovačniki in glicinija. Med dišečimi trajnicami nas Slovence vse bolj navdušuje sivka.
Najbolj zgodaj na vrtu zadišijo nepozebniki, ki lepo zacvetijo že januarja, vendar njihov vonj ni tako močan kot vonj cvetoče zvezdaste magnolije royal star. Po njih zacveti močno dišeč španski bezeg. Prav vse sorte – od najmanjše palibin do najvišjih sortnih španskih bezgov – imajo bogat vonj.
Že v maju jim z dišečimi cvetovi sledijo nepravi jasmini, ki nas razveseljujejo tudi z barvami listov. Sorto aurea poleg dišečih cvetov tako krasijo zlato rumeni listi. V poznem poletju zacvetijo metuljniki, ki nas navdušijo z velikimi, dišečimi cvetovi v različnih barvah, od bele do temno lila. Metulji jih množično obiskujejo.
V pozni jeseni, pravzaprav že pozimi, decembra, zacvetijo brogovite sorte dawn – nežno rožnato obarvani cvetovi lepo dišijo. Cvetijo lahko še v zgodnji pomladi.
Plezalke, ki očarajo z lepim vonjem
Tudi med plezalkami, pravi Marija Herman Planinšek, je nekaj lepo dišečih, ki potrebujejo oporo v obliki pergol ali mrež:
- Srobot sorte rubens: ta listopadna vitičasta plezalka uspeva na sončni ali polsenčni legi, v vlažni zemlji. »Himalajski srobot zraste v višino približno od 7 do 12 metrov in v širino od 2 do 3 metre. Za rast potrebuje oporo. Cveti na starem lesu, pozno pomladi od druge polovice aprila in maja z nežno rožnatimi cvetovi.«
- Glicinija: je zmrzalno trdna rastlina, primerna za večje pergole. Uspeva na sončni do polsenčni legi, v vlažnem rastišču. Zraste 8 do 10 metrov, zato potrebuje veliko prostora. »Cveti od maja do junija, z lepo dišečimi vijoličnimi, grozdastimi cvetovi. Občutljiva je le na pozno zmrzal. Če želimo, da bo bogatejše cvetela, jo je treba bolj obrezati v zgodnjem pomladnem času, preden začne odganjati.«
- Kovačnik: je srednje močno rastoča plezalka, ki med plezalkami najbolj prijetno diši. »Ustreza ji polsenčna do senčna lega in vlažno rastišče. Zrase 2 do 4 metre visoko in do 3 metre široko. Cveti od junija do septembra z rožnatimi cvetovi. Dobro prezimi.«
Trajnice z opojnimi vonji
Tudi nekatere trajnice zelo lepo dišijo, na primer krvomočnice, ki so glede rasti precej skromne. Bogato in zelo različno cvetoče ter dišeče so maslenice. Poleti nas s prijetnim vonjem navdušuje sivka. Vsi poznamo potonike, ki nas razveseljujejo s svojimi velikimi, bogatimi in dišečimi cvetovi. Tudi iglaste plamenke se s svojimi raznobarvnimi socvetji redno pojavljajo v naših vrtovih. Razni žajblji z dišečimi cvetovi in listi poživijo nasade trajnic. Timijani so skromne, a lepo dišeče trajnice, ki polepšajo skalnjake z različno obarvanimi listi in prijetnimi vonjavami. Pri dišečih trajnicah lahko dišijo le cvetovi ali vsa rastlina.
Zvezde med dišečimi grmovnicami
- Zvezdasta magnolija sorte royal star: je ena najlepših in najbolj dišečih magnolij, ki zrasejo do tri metre visoko in široko. Izkazala se je za trpežno, dobro prenaša nizke temperature. Zacveti pred olistanjem. Cvetovi so veliki do 12 centimetrov. Posadimo jo na sončno mesto. Zemlja naj bo bogata s humusom in dobro prepustna. Obrezovanja ne potrebuje. Po potrebi jo oblikujemo.
- Španski bezeg: ta listopadni in trpežni grm zraste do tri metre visoko in nastavlja latasta socvetja v beli ali vijolični barvi. Po navadi cveti v maju, letos je že aprila. Ta socvetja so sestavljena iz majhnih cevastih cvetov, ki imajo zelo močan vonj. Uspeva na sončni legi, v dobro odcedni zemlji. Potrebuje dovolj prostora. Sorta najnižje rasti je palibin.
- Nepravi jasmin ali skobotovec: ta listopadni grm zrase do tri metre visoko. Uspeva na sončni ali pol senčni legi. Cveti junija ali julija. Lepi beli cvetovi omamno dišijo. Sort nepravega jasmina je veliko. Razlikujejo se v obliki cvetov, ki so lahko enostavni ali polnjeni, večji ali manjši, vsi pa so nežno beli. Vsako drugo ali tretje leto izrežemo nekaj starih vej, da omogočimo novo rast in spodbudimo bogatejše cvetenje. Rade ga napadejo uši, zato pravočasno ukrepajmo.
- Metuljnik: ta listopadni grm ima lokasto upognjene veje, ki v višino zrasejo od 1,5 do 2,5 metra. Sredi poletja in vse do jeseni se razvijajo v gostih cvetnih skupinah dišeči cevasti cvetovi, ki privabljajo metulje. Cvetovi so od bele in rožnate do temno lila barve. Redno ga obrezujmo, najbolje konec marca, da bo razvil nove poganjke in cvetove. Najlepše uspeva na sončnem mestu.
Obrezovanje cvetočih grmovnic
Zgodaj cvetoče grmovnice obrežemo po cvetenju, ker cvetijo na lesu prejšnjega leta. Pozno cvetoče grmovnice obrežemo spomladi pred cvetenjem, ker cvetijo na poganjkih, ki so zrasli tisto leto. Splošno pravilo za cvetoče grmovnice je, da je treba na dve do tri leta razredčiti grm in pri dnu rastline porezati od dve do tri stare veje. S tem spodbudimo rast, obenem bodo rastline po tem tudi bujneje cvetele.
