Ko je Jan Bizjak končeval srednjo šolo, ga je čedalje pogosteje bolel želodec. »Vse se je stopnjevalo, še posebej hudo je bilo ponoči. Bil sem vedno bolj brez energije, pogosto me je bolela glava, precej sem tudi shujšal.« Zdravniki niso ugotovili nič posebnega. Ko je jemal tablete za zniževanje želodčne kisline, je bilo bolje, ko jih je opustil, so se težave ponovile.
»Ugotovil sem, da tako ne morem živeti. Odločil sem se, da si pomagam sam.« Začel je prebirati različno literaturo, brskati po spletu, šel je tudi na tečaj zdravega prehranjevanja k zdravilki tradicionalne kitajske medicine. »V knjigi Marije Treben (Zdravje iz božje lekarne) sem našel zdravilno rastlino kolmež, opravil kuro s kolmeževim čajem, spet sem se začel intenzivno ukvarjati s športom in uživati hrano, ki obnavlja želodčno sluznico. Čez dober mesec so bolečine popolnoma izginile. Ko sem šel na gastroskopijo, mi je zdravnik rekel, da se vidi, da sem imel na želodcu rano in da se je lepo zacelila.«
Osemindvajsetletni Jan je od lanskega marca doktor agronomije. Ker je imel zelo dobre ocene, je že med doktorskem študijem delal kot mladi raziskovalec na oddelku za sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo biotehniške fakultete v Ljubljani. Potem pa ga je povabil k sodelovanju lastnik ekološko-turističnega kompleksa Garden Village na Bledu. Janu je bila zamisel, da bi v turističnem kompleksu namesto okrasnih rastlin zasadili čim več užitnih, ki bi jih gostje med svojim dopustovanjem lahko tudi pojedli, všeč. »Gostje lahko uživajo v plodovih sadnih dreves, grmovnic, jagodičevja, privoščijo si lahko različno zelenjavo in zelišča.« Jan zdaj tam dela kot vrtnar. Sadi, neguje rastline, s pridelki oskrbuje kuhinjo v restavraciji, z gosti in zunanjimi obiskovalci pa rad deli tudi svoje izkušnje. »Vrtnarim po permakulturnih in biodinamičnih načelih, vesel sem, ker se vedno več ljudi zanima za to do narave prijazno vrtnarjenje. Zanimivo je videti, kako se nekateri naši gostje čudijo, ko vidijo, kako kakšno sadje in zelenjava raste v naravi. Za naše goste iz arabskih dežel pa so prava mala atrakcija jabolka na jablanah.«
Zadnji dve leti Jan tudi predava o prehrani. S prijateljico Majo sta sestavila sklop štirih predavanj, na katerih ljudem predajata svoje izkušnje. »Spodbujava jih, da si s hrano vrnejo in ohranijo zdravje. Bi pa rad poudaril, da nisem zdravilec. Ljudem le svetujem na podlagi svojih izkušenj in jim pomagam, da se naučijo poslušati svoje telo ter najdejo način prehranjevanja in hrano, ki jim ustreza.«
Nekaj nasvetov za pravilno združevanje jedi
- Sadje jejte kot samostojen obrok, med obroki, z zadostim časovnim presledkom.
- Žita združujte z zelenjavo, kadar jih pripravljate sladka, pa lahko tudi s suhim sadjem.
- Ne jejte dveh škrobnih obrokov zapored, saj preveč škroba povzroča zaprtost.
- Če si sočite sadne in zelenjavne sokove, jih pijte med obroki.
- Za zabelo uporabljajte majhne količine, od eno do dve žlički, hladno stiskanih olj (konopljino, sezamovo, laneno, oljčno, osatovo, bučno, orehovo ...).
- Če jih imate radi, lahko del maščob zaužijete tudi v obliki nepraženih in nesoljenih semen ter oreščkov.
- Izogibajte se mleku in sirom, predvsem trdim.
- Žita in stročnice pred uporabo namakajte.
- Ne uživajte jedi, ki vsebujejo veliko kalcija, skupaj z živili, ki vsebujejo veliko oksalne kisline (rabarbara, pesa, špinača, blitva, divja hrana ...).
- Med obrokom ne pijte večjih količin tekočin.
- Izogibajte se mešanju slanih in sladkih živil.
- Izogibajte se uživanju zelo toplih ter zelo mrzlih živil in pijač.
- Zvečer se izogibajte uživanju mlečnih izdelkov, jajc, špinače, oreščkov, kruha ter živil z visokim glikemičnim indeksom.
- Pozimi uživajte več kuhane, poleti pa več presne hrane.
- Jejte čim več svoje, sezonske, lokalno in ekološko pridelane hrane.
Kako ste vi našli pravo hrano zase?
Pripravljal sem si preproste obroke in si zapisoval, kakšno je bilo moje počutje. Da ugotoviš, katera hrana ti ne ustreza, moraš enako uživati več dni zapored. Če se nekaj ur po zaužitju pojavi napenjanje, je to prvi znak, da telo nečesa ne more popolnoma prebaviti. Drugi znaki so še napihnjenost, težave s kožo, ki se kažejo v obliki mozoljev ali izpuščajev, glavoboli, lahko se pojavita tudi driska in zaprtost. Če se za ta opozorila ne zmenimo, se sčasoma začne v prebavilih in telesu nabirati sluz, ki poslabša absorpcijo koristnih snovi iz hrane. To se začne poznati na organih, pojavijo se lahko tudi kronične bolezni.
Kaj menite o današnji moderni kulinariki, ki ponuja obroke z več različnimi hodi?
Tak obrok je za telo pogosto težko prebavljiv, saj je običajno sestavljen iz veliko različnih živil, ki z vidika prebave ne sodijo skupaj. Vendar si večina ljudi takšno prehrano privošči le občasno. Pomembneje je, kaj človek jé večino svojega časa. Bi pa bil morda lahko svojevrsten izziv za kuharje sestaviti večhodni meni, ki bi bil prijazen tudi do naših prebavnih organov.
Vedno več ljudi ima težave z želodcem. Katero hrano jim priporočate?
Za obnavljanje želodčne sluznice je priporočljivo jesti slive, tako sveže kot suhe, namočeno laneno seme, avokado, živila, ki vsebujejo vitamin A (korenje, marelice, sladki krompir, rumeno zelenjavo in sadje), vitamin E (pšenični kalčki, brokoli, ohrovt, listnato zelenjavo, polnozrnata žita, oves in jajčni rumenjak) ter živila, ki vsebujejo cink (pšenični kalčki, bučna in sončnična semena, polnozrnati izdelki in pivski kvas). Zelo dobra sta tudi zeljni sok in zelena solata, saj vsebujeta aminokislino glutamin in s-metilmetionin. Priporočam pitje soka tri tedne, in sicer po 1 liter na dan. Meni pa je zelo pomagal čaj iz kolmeža. Kolmež so ljudje včasih poznali kot eno najmočnejših sredstev za spodbudo teka in urejanje prebave, poljudne knjige o zdravilnih rastlinah pa ga hvalijo kot čudežno zdravilo. Izročilo pravi, da je kolmež koristen tako pri akutnih kot kroničnih prebavnih motnjah, črevesnih krčih in vetrovih, pomanjkanju želodčne kisline in apetita, saj pospeši obilno izločanje sline ter želodčnih in črevesnih prebavnih sokov, sprošča vetrove in odpravlja krče, pomaga pa tudi ob želodčnem vnetju in razjedi. Pospešil naj bi tudi splošno celično presnovo, krepil osrednji živčni sestav in pomirjal. Želodcu dobro dene tudi čaj iz poprove mete, brinov sirup, sok aloe vere in korenčkov sok.
Menda študentske hrane – raznih oreščkov v kombinaciji z rozinami, naše telo ne prenaša najbolje.
Čeprav so oreščki in rozine zdravi, na naš organizem ne vplivajo najbolje, če jih zaužijemo skupaj. Kombinacija ogljikovih hidratov oziroma sladkorjev, ki so v rozinah, v povezavi z maščobami, ki so v oreščkih, precej obremeni slinavko in žolčnik. Takim kombinacijam bi se morali še posebej izogibati sladkorni bolniki. Druga slaba kombinacija je združevanje beljakovin in sladkorjev. Zanimivo je, da v naravi skoraj ni živil, ki bi ob veliki količini ogljikovih hidratov vsebovala tudi veliko maščob in beljakovin. To kombinacijo je s kuhanjem in združevanjem »izumil« človek. Sadje ima veliko sladkorjev, vendar skoraj nobenih maščob, tudi beljakovin ima malo. Podobno je z žiti, ki vsebujejo zelo malo maščob, le beljakovin je nekoliko več. Še najbližje kombinaciji hkratnega visokega deleža ogljikovih hidratov in maščob so indijski oreščki, ki pa so, zanimivo, tudi najbolj alergeni in tudi za ljudi z močnimi prebavili težje prebavljivi.
Katera živila lahko kombiniramo med seboj?
Dobra kombinacija so stročnice in zelenjava, oreščki in zelenjava, žita in zelenjava, žita in določene vrste sadja. Prosena kaša s suhimi slivami je bila pogost zajtrk naših starih staršev.
Kakšne so osnovne smernice za zdravo prehranjevanje?
Jej pestro, vendar preprosto in sezonsko. Preprosto pomeni, da so obroki sestavljeni iz živil, ki z vidika prebave sodijo skupaj. Hkrati pa moramo jesti pestro, da telo dobi vse potrebne vitamine in minerale. Spet si lahko za zgled vzamemo naše prednike. Ko so včasih imeli za kosilo meso, so zraven jedli še krompir in solato. Sladic po glavnem obroku niso jedli. Te so si privoščili kot ločen obrok, ob čaju ali kavi. Jedli so predvsem sezonsko hrano. Spomladi so uživali veliko superživil, kot so regrat, česen, koprive, poleti in jeseni sveže sadje in zelenjavo, pozimi pa raznorazne enolončnice ter z ljubeznijo pridelano ozimnico. Potreben odmerek vitamina C in drugih vitaminov so pozimi dobili s kislo repo in zeljem ter z domačimi marmeladami in šipkovim čajem, in ne z agrumi, kot to počnemo danes.
Vi agrumov torej ne priporočate? Zakaj?
Uživanje agrumov pozimi ni ravno idealno z vidika uravnavanja telesne temperature. Agrumi rastejo ob ekvatorju, zato da ljudem in živalim, ki tam živijo, pomagajo ohlajati telo. Narava vedno materinsko poskrbi, da bitjem tam, kjer živijo, ponuja točno tisto, kar njihovo telo potrebuje. Če že uživamo agrume, jih je pozimi dobro kombinirati z začimbami, ki grejejo, kot sta ingver in cimet.
Česa ni dobro uživati, če se nas loti glavobol?
Odvisno, kaj ga povzroči. Glavoboli so pogosto povezani s prebavo, predvsem zaprtostjo. V tem primeru si lahko pomagamo s suhimi slivami in s tem, da preventivno uživamo več balastnih snovi, še posebno ob škrobnatih obrokih, kruhu, rižu, testeninah, krompirju. Če pa trpite za migrenskimi glavoboli, se je dobro izogibati siru, za katerega je znano, da lahko sproži napad migrene.
Pravite, da nam telo ponuja več popravnih izpitov. Na kaj konkretno ste mislili?
Telo nam v obliki simptomov kar nekaj časa sporoča opozorilne znake, da moramo v življenju nekaj spremeniti. Od naše samoiskrenosti in zrelosti pa je odvisno, ali si bomo zatiskali oči pred njimi in jih prikrili ali pa prevzeli odgovornost za svoje zdravje in spremenili določene stvari v življenju. In kaj je lahko boljša nagrada in motivacija za to kot naše boljše počutje in zdravje?
Prava hrana za vaše organe
Jetra: Koristijo jim zelena zelenjava, ajda, rdeča pesa, artičoke, gobe reiši, avokado, maline, slive, črni sezam, hladno stisnjena olja (še posebej osatovo), pegasti badelj, kurkuma, peteršilj, rožmarin in borovnice. Obremenjujejo pa jih agrumi, napačno združevanje živil oziroma veliko različnih živil v enem obroku, ostanki fitofarmacevtskih sredstev in preveč soli.
Vranica: Krepi jo hrana oranžne in rumene barve, ki raste pozno poleti in zgodaj jeseni, in sicer sladki krompir, koruza, proso, krompir, kostanj, kaki, ingver, kurkuma, buča hokaido in muškatna buča, brazilski oreščki, arašidi, beli in črni fižol, čičerika, grah, ječmen, lešniki, ohrovt, pira, pa tudi češnje, jagode, cvetača in gomoljna zelena. Najbolj pa jo obremenjuje uživanje mlečnih izdelkov, preveč hladne, surove hrane, prevelika količina hrane, preveč različnih živil v enem obroku in uživanje prevelikih količin ogljikovih hidratov, predvsem tistih z visokim glikemičnim indeksom.
Srce: Koristi mu predvsem hrana rdeče barve: pesa, jagode, rdeči radič, sladki krompir, repa, korenje, pa tudi rožmarin, melisa, koruza, pšenica, cvetni prah, kutine, žajbelj, zeleni čaj, endivija, beluši ter kava – to naj tisti, ki imajo ledvične kamne oziroma so nagnjeni k njihovem nastajanju, pijejo bolj poredko in v manjših količinah.
Pljuča: Živila, ki jim koristijo in jih krepijo: čebula, por, redkev daikon, amarant, mandlji, orehi, brazilski oreščki, hruške, gos, zajec, puran, hren, večina začimb (ingver, janež, gorčica kumina, kardamom, majaron, kari, kajenski poper, muškatni orešček, bazilika, klinčki, timijan, drobnjak), zelišča, kot so bedrenec, trpotec, timijan, čistec, milnica, veliki oman, potrošnik, vrednik in slezove korenine.
Ledvice: Koristi jim uživanje predvsem hrane črne barve: črnega in belega sezama, črnega fižola, črne, pa tudi rdeče leče, lešnikov, kostanja, orehov in orehovega olje, olja pšeničnih kalčkov, belušev, jagod, malin, češenj in kolerabe. Najbolj pa jih obremenjuje presladka in še bolj preslana hrana. Sol je najbolje uživati v kruhu, v kombinaciji s stročnicami in v enolončnicah.
