Zdravniki v okviru zdravniškega sindikata Fides bodo v četrtek prekinili delo. Skladno z zakonom o zdravniški službi pa morajo tudi v času stavke poskrbeti za nujne primere, za nosečnice in porodnice, za otroke in mladostnike do 18. leta starosti ter za starejše od 65. let.
Zahteve: 12 minut na bolnika namesto sedem; 40 odstotkov višja plača
Zdravniki imajo dve stavkovni zahtevi, in sicer sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici, ter da se ponovno začne postopoma vzpostavljati razmerje ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika.
Povprečna plača zdravnika trenutno po Kuštrinovih besedah znaša 1,89 povprečne slovenske plače. Da bi dosegli cilj trikratnik povprečne plače, bi se jim morala plača povišati za okoli 40 odstotkov.
Standardi in normativi, zbrani v modri knjižici, ki so jih zdravniške organizacije pripravile leta 2008, pa določajo bistveno manj opredeljenih bolnikov na enega družinskega zdravnika, kot je danes povprečje.
Tako predlagajo maksimalni glavarinski količnik na družinskega zdravnika 1500 opredeljenih bolnikov, danes je na enega zdravnika v povprečju opredeljenih okoli 2200 bolnikov. Da bi dosegli to število, bi potrebovali več kot 300 dodatnih družinskih zdravnikov.
Standardi in normativi v modri knjižici tudi predvidevajo, da bi družinski zdravnik za prvi pregled bolnika z akutno boleznijo imel na voljo 12 minut, s kronično boleznijo pa 15 minut. Danes je to povprečje okoli sedem minut.
Za telefonski posvet je v okviru modre knjižice predvidenih pet minut, za predpis recepta pa štiri minute. Za sistematičen pregled otrok in mladostnikov standardi predvidevajo 20 minut, povprečni minimum za strokovno opravljen ginekološki pregled pa je 15 minut.
Sicer pa so v modri knjižici opredeljeni tudi standardi in normativi za zdravniške specialnosti na sekundarnem in terciarnem zdravstvenem nivoju.
Ministrica: zdravniki izsiljujejo
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc glede napovedane stavke pravi, da na takšno izsiljevanje ne pristaja. Poudarja, da so na ministrstvu "zelo kooperativni" in da aktivnosti za pripravo standardov in normativov potekajo.
Po njenih besedah je predvideno, da bodo prvi predlogi standardov in normativov pripravljeni pred poletjem. Ko bodo pripravljeni še standardi za zdravstveno nego, pa se bodo "usedli, se začeli pogajati in ugotovili, kako te standarde uveljaviti v praksi".
Po besedah ministrice gre za legitimen pritisk na vlado oz. ministrstvo, a je popolnoma neprimeren in nepotreben. Sicer pa, kot pravi ministrica, tudi modra knjižica ni popolna, saj v njej ni standardov in normativov za vse specialnosti. Poleg tega gre za zadevo iz leta 2008 in Kolar Celarčeva verjame, da se je v teh letih tudi kaj spremenilo.
Ministrica vztraja, da stavka ne bo plačana, saj po njenih besedah vlada ne krši niti kolektivne pogodbe niti nobenega drugega dogovora.
Doslej tri večje stavke zdravnikov
A četrtkova stavka ne bo prva tovrstna akcija zdravništva za doseganje ciljev. Največja stavka zdravnikov se je odvijala med 21. marcem in 12. aprilom 1996. Takrat so zahtevali predvsem povišanje plač.
Za splošnega zdravnika so zahtevali osnovno plačo v višini 2,5-kratne povprečne plače, za specialista pa trikratno povprečno plačo. Po treh tednih so z vlado našli skupno besedo, tako da se jim je dvignil količnik plače kot tudi dodatkov.
Naslednja splošna stavka zdravnikov se je odvila leta 2002. Zahtevali so upoštevanje 40-urnega delovnega tedna ter ustrezno plačilo ur, ki presegajo 40-urni delovnik. Prav tako so zahtevali najmanj 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma. Dogovor med vlado in Fidesom ob koncu stavke se je predvsem nanašal na opredeljevanje in ovrednotenje nadurnega dela.
Takrat so zdravniki stavkali več kot dva tedna, a so svoj protest izrazili nekoliko mehkeje kot leta 1996. Delali so po 40 ur tedensko ter še največ dodatnih 10 ur po pisnem nalogu o podaljšanem delovnem času.
Tretji večji protest zdravnikov je sledil leta 2010. Tudi takrat se zdravniki niso odločili za klasično stavko, pač pa je več kot 3500 zdravnikov za več kot 10 dni umaknilo soglasje za delo preko polnega delovnega časa.
Za to potezo so se odločili, ko je DZ potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je med drugim znižala višino dodatka za nadurno delo. Zaradi preklica soglasij zdravnikov so tudi odpadali operativni posegi.
Vmes so zdravniki večkrat opozorilno stavkali oz. so s stavko rožljali, a je na koncu niso izvedli. Stavko so denimo napovedali tudi aprila 2008, a so jo takrat tik pred zdajci preklicali.
Poleg posebnega tarifnega dela v kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike so takrat izpogajali pripravo standardov in normativov, katerih sprejetje in upoštevanje zahtevajo še danes.
