Sočanova je dejala, da sezona gripe še poteka in število obolelih še narašča. Glede na dosedanje izkušnje predvideva, da bo vrhunec gripe čez teden ali dva, nato pa bo v nadaljnjih treh oz. štirih tednih število obolelih postopno upadalo.
Za gripo v sezoni zboli med pet in 10 odstotkov ljudi. Nevarna je zlasti za starejše ljudi in kronične bolnike, pri katerih lahko povzroči resne zaplete, tudi smrt. Vsako leto umre določen delež obolelih z gripo. "Koliko visok je ta delež, pa je odvisno od podtipa virusa influence, ki kroži, in od konkretnih lastnosti virusa, ki je v sezoni v obtoku," pravi Sočanova.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje podatkov o številu umrlih zaradi gripe ne beležijo sprotno, poleg tega Sočanova opozarja, da se ponavadi ob smrti zabeležijo osnovni vzroki, na primer kronična bolezen, in ne neposredni, kot je gripa. Tako pravih podatkov, kolikokrat je bila gripa neposredni vzrok smrti, nimajo.
Zaradi tipa gripe, ki letos prevladuje, je tudi večji pritisk na bolnišnice, kjer se srečujejo s prostorskimi stiskami. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so zaradi večjega priliva bolnikov z respiratornih okužbah na internistično prvo pomoč interne klinike in na kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja morali zagotoviti 20 dodatnih postelj za te bolnike v prostorih dermatovenerološke klinike.
Kot navaja nacionalni inštitut na svoji spletni strani, v Sloveniji trenutno prevladuje influenca tipa A, v veliki večini podtip A(H1N1). Podtip A(H3N2) se pojavi občasno, prav tako influenca tipa B.
Letošnje cepivo se v celoti ne ujema s tipi virusa gripe, ki letos krožijo. Slabo ujemanje je z virusi gripe A(H3N2), ki je ena od treh komponent cepiva, zato je cepivo slabše učinkovito le za ta tip virusa, medtem ko za podtip A(H1N1) in virus influence B učinkuje.
Podatkov o tem, koliko ljudi je zbolelo za gripo kljub temu, da so se cepili, na nacionalnem inštitutu nimajo. A Sočanova pravi, da manjše ujemanje cepiva v Sloveniji verjetno ne bo prišlo do izraza glede na to, kako malo ljudi se sploh cepi. Lani so se po njenih navedbah cepili štirje odstotki prebivalstva, za letos predvideva, da bo ta odstotek še nižji.
Sicer pa na inštitutu opažajo upad pojavljanja drugih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Rinoviruse so dokazali v 13 odstotkih testiranih vzorcev, adenoviruse v štirih odstotkih in koronaviruse v 11 odstotkih. Drugi respiratorni virusi se pojavljajo še redkeje, so zapisali na svoji spletni strani.
