Tako so leta 2013 opravili 30, lani pa že 33 presaditev srca. Od prvega tovrstnega posega je minilo 25 let, v teh letih pa so presadili 218 src. Da je delo slovenske ekipe v samem svetovnem vrhu, je nam, vedno skeptičnim Slovencem, težko verjeti, vendar številke pripovedujejo svojo zgodbo. Po besedah mag. Ivana Kneževiča, vodje Centra za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana, si za malenkost več upamo kot drugi – organe na centru sprejmejo ne glede na oddaljenost, vremenske razmere, uporabljajo posebno zaščito organov. »Naš uspeh ni slučajni dogodek, sreča ali naključje, ampak rezultat dobrega dela. Kaže na izjemno dobro organizirano službo in požrtvovalno delo vseh, ki sodelujejo v tem procesu zdravljenja skupine bolnikov s končno srčno odpovedjo. Ne gre samo za eno službo, ampak za usklajeno delovanje celotnega kliničnega centra, saj se moramo zavedati, da gre za službo, ki deluje 24 ur na dan – ne glede na praznik, sneg.«
Izpostavil je tudi zelo dobro sodelovanje z organizacijo Slovenija Transplant (Zavod RS za presaditve organov in tkiv). Trenutno stanje na čakalni listi je 34 bolnikov, od tega jih je 80 odstotkov urgentnih. Če gre za urgentni primer, čaka pacient na poseg v povprečju 35 dni, sicer pa je povprečna čakalna doba za operacijo leto dni. »Je pa edini center v državi naša prednost pred drugimi tovrstnimi evropskimi centri, saj imamo jasen pregled nad vso dejavnostjo. Čakalni seznam se vodi centralno, nanj so uvrščeni bolniki, ki so predhodno obravnavani po določenem protokolu,« je povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo srca na Kliničnem oddelku za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Presaditev srca je Kneževič označil za pravo bitko s časom, saj lahko od odvzema srca in do njegovega všitja v drugo telo mine največ 4 do 5 ur – v kar je treba všteti tudi transport, priprave na poseg in poseg. Za postopek všitja srca potrebujejo 45 minut, sicer pa celotna operacija, ki po navadi poteka ponoči, traja od pet do šest ur, lahko tudi dlje. Petdeset odstotkov ljudi s presajenim srcem lahko živi tudi do 13 let, ko lahko dobijo možnost za drugo operacijo. Nekdo ima lahko v življenju tudi pet operacij oziroma presaditev srca.
»ŽIVIM ZELO DOBRO!«
Ljubljančan Stanislav Mali je oktobra 2013 dobil novo srce. »Začelo se je septembra 2013 in slab mesec pozneje sem bil že operiran, 12. dan po operaciji pa sem bil že doma. Ves postopek obravnave je bila vrhunska izkušnja. Zdaj živim normalno in pravzaprav zelo kakovostno življenje. Tako dobro, kot živim zdaj, nisem živel zadnjih 10 let.« Seveda vsake tri mesece opravi pregled in vse življenje bo moral uživati nekatera zdravila.
Najstarejši pacient, ki so mu v UKC Ljubljana presadili srce, je bil star 70 let (to je tudi zgornja starostna meja za operacijo), najmlajši pa je imel manj kot 10 kilogramov, torej lahko domnevamo, da je bil star okoli enega leta. Pri otrocih je operacija tehnično izjemno zahtevna, še večjo težavo pa predstavlja pridobitev primernega srca.
Dozdajšnje dobre rezultate bi sicer lahko ogrozila tudi kadrovska podhranjenost – predvsem pri osebju, ki skrbi za postoperativno nego. Operacije izvajajo štirje kirurgi in še zmorejo, čeprav mora dežurstva opravljati tudi vodja oddelka. Predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Mirta Koželj, pa je ob pohvali dobrega dela in izjemne dejavnosti oddelka pri raziskovalnem delu tudi izrazila skrb zaradi dotrajane opreme. »Za dobro opremo se sicer trudimo vedno znova. Sredi leta 2011 je oddelek dobil nove prostore v 5. nadstropju UKC, letos se obljublja dodatna adaptacija. Z dogovorjenim boljšim plačevanjem transplantacij pa upamo na novejšo opremo – predvsem monitorjev in ultrazvoka srca. Skrajno neprimerno je, da moramo zaradi zastarele opreme te bolnike voziti pet nadstropij nižje – in to po operaciji, ko so imunsko oslabljeni.«