Možganska kap - kako ukrepati?
Motnje pisanja in računanja, dvojna slika, zmanjšano vidno polje, nenadna huda vrtoglavica, zanašanje pri hoji, zmedenost, krči in težave pri požiranju …
Kaj je?
Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve ene od možganskih žil s krvnim strdkom ali razpoke arterije in posledično možganske krvavitve, gre za možgansko kap, ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji zaradi možgansko-žilnih bolezni vsako leto zdravi okrog 4400 ljudi.
Kako ukrepati
S preprostim testom lahko vsak brez večjih težav vsaj pomisli na to, da se srečuje s človekom, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap. Takrat se spomnite na kratico GROM in sledite naslednjim korakom:
Govor: Bolniku povejte preprost stavek (na primer: Danes je lep dan.) ter ga prosite, naj ga ponovi. Zdrav človek bo stavek brez težav ponovil, medtem ko si ga bo bolnik z akutno možgansko kapjo težko zapomnil in še težje ponovil.
Roke: Bolnika prosite, naj obe roki iztegne v višini ramen. Zdrav človek ju bo brez težav obdržal v položaju, medtem ko bo bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahnila.
Obraz: Bolnika prosite, naj se vam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku bodo ustnice simetrične, medtem ko ima bolnik z akutno možgansko kapjo eno stran povešeno.
Mudi se: Če te znake opazite pri svojcu ali kom drugem, ne čakajte, ampak takoj pokličite telefonsko številko reševalcev (112) ter dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. V takšnem primeru bo operater kar najhitreje obvestil ekipo nujne medicinske pomoči, saj je čas pri možganski kapi zelo pomemben. Če namreč prekinitev oskrbe možganskih celic s kisikom in hrano traja predolgo, pride do nepopravljive okvare, ta čas pa je omejen na približno štiri ure od nastanka kapi.
Bolniku med čakanjem odpnite srajco oziroma razrahljajte ovratnik, do prihoda reševalcev naj leži, kljub morebitnim prošnjam pa mu ne dajajte tekočine ali hrane. Reševalcem bo v pomoč, če bolnika pred njihovim prihodom vprašate oziroma zberete informacije: katera zdravila jemlje, ali si je pred kratkim poškodoval glavo, je že kdaj imel možgansko kap, kdaj so se pojavili simptomi, je imel krče in katere bolezni ima.
Priporočila za preventivo
Med najučinkovitejše ukrepe za zdrave ljudi zagotovo spada pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja, ki so prisotni že veliko preden bolnik zboli za možgansko kapjo (povišan krvni tlak, povišan LDL-holesterol, povišan krvni sladkor), ter ponotranjenje zdravih življenjskih navad (prenehanje kajenja in pitja alkohola, uživanje veliko sadja in zelenjave, redna telesna vadba, vzdrževanje pravilne telesne teže, zmanjšanje stresa, omejevanje soli, maščob in sladkorjev v prehrani).