Nadpovprečne temperature zraka, ki se pri nas v tem času čez dan pogosto povzpnejo na 10 ali celo več stopinj Celzija, so resno ogrozile kranjsko sivko, ki že januarja neobičajno izletava iz panjev. Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije svari, da jim lahko zaradi večje zimske aktivnosti do pomladi zmanjka hrane. Nujna je še večja skrb čebelarjev in vseh nas za ohranitev teh koristnih opraševalk rastlin!
Nujna je večja skrb za čebele! Prav v obdobju intenzivnega razvoja zalege potrebujejo čebele veliko hrane. Marca je na dan porabijo 200, aprila 300 gramov. Zato bodo morali letos čebelarji še skrbneje pomagati čebelam. »Spomladi sta zaleganje matice in razvoj čebelje družine tesno povezana s količino in kakovostjo hrane v panju ter z vnosom svežega cvetnega prahu in nektarja. Če tega ni, moramo čebelji družini priskočiti na pomoč. Iz rezerve ji dodamo medene sate z nastrganimi pokrovci, da se ne trudijo z odkrivanjem satja.
Če takih satov nimamo, jim lahko nalijemo gosto medeno tekočino. Če se je že dovolj ogrelo, jih lahko nakrmimo tudi s sladkorno raztopino. Čebelja družina mora imeti spomladi vsaj sedem kilogramov kakovostne zaloge hrane v obliki medu in cvetnega prahu. Tista, ki v panj ne prinaša cvetnega prahu oziroma bi ostala brez zalog peloda, je obsojena na propad.« Čebelarji ne smejo pozabiti na vodo za čebele, ki je nujna za njihov razvoj.
V obdobju, ko se zelo hitro povečuje površina zalege in čebelje družine porabljajo še zadnje medene zaloge, potrebujejo tudi do dva decilitra vode na dan. »Že Anton Janša je v svoji knjigi zapisal, da panj, ki je trpel lakoto, ne bo nikoli več obilno prinašal medu, dokler bo v panju ostala ista matica.«
Letošnji pretopel januar slovenske čebelarje opozarja, da se morajo spremenjenim podnebnim razmeram čim bolj prilagoditi. »Pričakujemo namreč precej povišane temperature zraka in tal, spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire ter intenzivnejše in pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Kako bodo te podnebne spremembe vplivale na čebele, je težko natančno predvideti. Vendar smo prepričani, da nanje ne bodo vplivale blagodejno.«
Vremenski ekstremi bodo vplivali predvsem na življenjski cikel kranjske sivke. »Zaradi zgodnejše pomladi in poznejše zime bodo čebele dejavne dlje, kranjska sivka pa potrebuje zimski odmor. Če tega ne bo, bodo matice zalegale preko zime. Posledica bo večja poraba zimskih zalog hrane, čebelarji pa ne bomo mogli zatirati varoje v zimskem času, ko je na čebelah in so te najbolj ranljive. Varoje bo zato več že spomladi in povzročala bo probleme pri spomladanskem razvoju čebelje družine, še bolj pa kasneje.«
