Če imamo spomladi težave z objedanjem mladih poganjkov in brstov ter s srnjaki, ki poškodujejo debla z drgnjenjem rogovja, pa imamo pozimi težave z objedanjem lubja. To lahko povzroči hude poškodbe na drevju. Košute in jeleni v zimskem času, ko primanjkuje druge hrane, trgajo in vlečejo lubje z drevesa, tako pa razkrijejo tudi več metrov golega debla, kar vodi v propad drevesa.
Zato morajo gozdarji na območjih pogozdovanja ta drevesa zaščititi z zaščitnimi mrežami. Pozimi pa ni zgolj jelenjad tista, ki se hrani z lubjem, temveč lahko propad drevja povzročijo tudi zajci. Zaščita sadnih dreves ni nujna le v neposredni bližini gozdov, temveč pogosto tudi v večjih zaselkih.
Zaščitna mreža
Najzanesljivejša rešitev pred divjadjo, ki jo srečamo tudi v gozdovih, so zagotovo zaščitne mreže ali plastični paneli, s katerimi ogrnemo mlado drevje. Gre za fizično preprečitev dostopa. A ker je dovolj visoka ograja draga, se moramo vprašati, česa si želimo. Ob pravilni izvedbi, ki zahteva primerno višino in vkopanost v zemljo, gre za 100-odstotno učinkovito zaščito pred srnjadjo, jelenjadjo in zajci. Ker taka mreža zahteva visok strošek, je posledično gradnja smiselna le pri velikih sadjarskih nasadih, kjer z mrežo zaščitijo drevje tudi pred pticami.
Zato je pri manjših nasadih bolje in ceneje poseči po alternativi. Posamezna drevesa lahko zaščitimo z gosto kovinsko ali plastificirano mrežo, pomagajo pa tudi ovire iz drugih materialov. V pomoč in odlično rešitev so tudi vrtnarska koprena, juta ali gosto zabiti količki okrog debla. To bo onemogočilo dostop, drevesu pa pustilo možnost za normalno rast in pravilen razvoj.
Izpostavljeno
Praznovanje čarobnosti, čutnosti in elegance po žensko
Smrdljivi premazi
Pri uporabi premazov je treba te od časa do časa obnoviti, le tako bomo uspešno preprečili obisk divjadi.
Pri preprečevanju tovrstnega početja si lahko pomagamo z nekaterimi naravnimi pa tudi trgovinskimi namazi, ki bodo preprečili guljenje sadnega drevja. A pri tem naj vas opozorimo, da se živali vsakega odvračalnega vonja sčasoma privadijo, zato je dobro, da ga od časa do časa zamenjate. Za nekatera odganjala se včasih izkaže tudi, da niso tako učinkovita, kot naj bi bila, vsekakor pa jih je treba obnavljati. Če je nanos zaščiten pred dežjem, se bo vonj obdržal do dva meseca, a slabost teh je, da se bo njihov močan vonj širil tudi daleč naokoli, zato jih ne moremo uporabljati v bližini bivalnih prostorov.
Obstajajo tudi številni premazi in pršila, ki jih najdete v kmetijskih in lovskih trgovinah. Nekateri zahtevajo, da z njimi v celoti premažemo deblo, z drugimi zgolj prepojimo krpe, ki jih namestimo na vogale sadovnjaka, s čimer ustvarimo nekakšno kemično ograjo. Če kupujete kemične pripravke, na embalaži preverite ali je sredstvo primerno za uporabo na sadnem drevju in zelenjavi.
Svetleči trakovi
Pred divjadjo, ki bi utegnila škodovati našemu sadovnjaku in vrtu, pa se lahko borimo tudi na naraven način, in sicer tako, da na robove obesimo svetleče trakove, nekateri na veje obesijo tudi zgoščenke, ki izgledajo kot božične kroglice. A ta rešitev ne bo v celoti odgnala divjadi. Nekateri predlagajo, da v nogavice spravite nekaj svojih las, ki jih nato obesite na višino metra in pol. Divjad se sadovnjaku zaradi vonja po ljudeh naj ne bi približala. A pri tem moramo vedeti, da je lase treba zamenjati na 4 do 6 tednov.
