Zimzelena bodika je po ljudskem (keltskem) izročilu poznana kot simbol sreče, veselja, moči in novega upanja, zato je skoraj obvezen okras božične mize. Številni jo poznajo pod imenoma božično drevesce ali božji les, pa tudi črnec, lesec, bodičje, zimzelen, rosi konj in še bi lahko naštevali. Uspeva predvsem v srednji in južni Evropi, najdemo jo pa vse tja do Kavkaza. Seveda je danes svoj dom našla že tudi širom po svetu. Slovenske vrtove tako krasi že skoraj stoletja, nekoč so jo uporabljali tudi namesto božičnega drevesca ali adventnega venčka. Po navadi je bila zataknjena pri razpelu ali v bližini vhodnih vrat.
Pri nas v obliki grmov
Navadna bodika je manjše drevo ali grm, ki zraste v višino do deset metrov in doseže debelino približno 30 centimetrov. Na Slovenskem po navadi raste kot grm. Lubje je sprva gladko, temno zeleno in tanko, kasneje pa pepelnato sivo in razpokano. Les je razmeroma prožen, listi usnjati, bleščeči, zmeraj zeleni, ovalni, bodičasti, spiralno razvrščeni in proti vrhu rastline imajo večinoma končno bodico. Maja se na zalistjih pojavijo socvetja, kjer se razvijejo cvetovi, ki so lahko samo moški ali ženski. V jeseni nato ženske rastline navadno postrežejo z rdečimi koščičastimi plodovi.
Izpostavljeno
Podarite vsakdanje razkošje
Obstaja okoli 400 vrst
Sam rod obsega okoli 400 vrst, ki so tako listopadne kot zimzelene. Lahko gre za drevesa, grme in celo vzpenjavke tropskih, subtropskih pa tudi zmerno toplih predelov. Sicer je bodika rastlina bukovih in hrastovih gozdov. Ni pogosta vrsta, a tam, kjer raste, je običajno več rastlin. V naravi se razmnožuje z ukoreninjenjem spodnjih vej. Z rdečimi koščičastimi plodovi se največ hranijo kosi in tako rastlino tudi razširjajo. Seme po napovedih strokovnjakov bolje kali, če gre skozi prebavni trakt ptičev.
Rdeči plodovi so strupeni
Za ljudi plodovi niso užitni. So neprijetnega okusa in imajo odvajalni učinek ter povzročajo bruhanje in drisko, v najhujših primerih lahko izzovejo celo zastoj srca. Še posebno naj bodo previdni starši majhnih otrok, ki so jim drobne rdeče jagode še kako zanimive. A če smo prej govorili o tem, da rdeče plodove radi glodajo kosi, naj omenimo tudi, da so nekoč iz mladega lubja z namakanjem, kuhanjem in nato vrenjem pridobivali najučinkovitejše lepilo za ptiče. Torej tisto, kar ptiči radi jedo, je bila hkrati njihova poguba, saj so, potem ko so jih tako ujeli, po navadi pristali v kletkah ali na krožnikih.
Iz paragvajske bodike pridobivajo čaj
Ja, prav ste prebrali. Med uporabnimi vrstami bodik je tudi paragvajska bodika ali mate, ki raste v Južni Ameriki. Iz te bodike pridobivajo čaj mate. Pripravijo ga namreč z namakanjem posušenih bodikinih listov v topli vodi. Lahko sicer uživate tudi ohlajenega. Učinek je podoben pravemu čaju ali kavi. Zaradi vsebnosti kofeina preprečuje utrujenost, menda pa ima tudi protirakave učinke. Če bodike še niste videli v živo, si jo lahko ogledate v Botaničnem vrtu v Ljubljani, s svojimi temno zelenimi listi in živo rdečimi plodovi vam bo nedvomno polepšala decembrski čas.
