Digitalizacija in umetna inteligenca močno vplivata na potek dela zavarovalnic. Prav te pa odpirajo pot številnim novim, dinamičnim poklicem. Zavarovalniški sektor je izjemno raznolik in ponuja številne dinamične poklice, ki bi lahko pritegnili prav vsakogar.
Predstavljaj si, da tvoj delovni dan vključuje upravljanje drona. Dandanes je za to delo usposobljenih večino zaposlenih znotraj zavarovalnic. Pogovarjali smo se z Blažem Strmcem iz Zavarovalnice Sava, ki kot cenilec premoženjskih škod tudi sam upravlja z dronom.
1. Kako izgleda tipičen delovni dan upravljalca drona v zavarovalništvu? Ali lahko opišete, kako poteka priprava na polet z dronom ter kaj je ključno pri izvedbi vaših nalog na terenu?
Kot cenilec premoženjskih škod pri Zavarovalnici Sava je moja glavna naloga, da našim strankam čim prej omogočim povračilo škode, da lahko brez odlašanja začnejo s sanacijskimi deli. Dan običajno začnem s pregledom aktualnih zadev, ki jih nato razvrstim po nujnosti. Če ocenim, da je škoda obsežnejša ali zahtevnejša, se odpravim na teren, saj si le tako lahko ustvarim bolj natančno sliko o dejanskem stanju. V zadnjem času se pogosto srečujemo z naravnimi nesrečami, kot so toča, poplave in neurja, kjer je škoda obsežna. V takih primerih se izkaže, kako nepogrešljivi so droni, saj nam omogočajo dostop do težje dostopnih območij, predvsem pa celovit pregled nad obsegom škode. V večini primerov sem, kot večina mojih sodelavcev, tudi sam usposobljen za upravljanje dronov, saj smo v okviru službenega izobraževanja pridobili ustrezne certifikate.
Ko prejmem prijavo, najprej ocenim, ali bo uporaba drona potrebna. Če se izkaže, da bo pregled iz zraka najbolj učinkovit način za oceno škode, o tem obvestim stranko in hkrati poskrbim za najavo leta pri Agenciji za civilno letalstvo. Na kraju škode, preverim okolico za morebitne nevarnosti, kot so električni vodi, antene in drevesa, ki bi lahko ogrozili varnost leta. Med upravljanjem drona se osredotočim predvsem na to, da pridobim čim bolj natančne informacije in fotografije o škodi. Poleg tega moram upoštevati tudi avtonomijo baterije, saj je treba posneti čim več materiala v kratkem času. Pri večjih nesrečah, kjer je veliko škodnih primerov, je včasih potrebno opraviti tudi več letov v enem dnevu.
Po končanem terenskem delu se vrnem v pisarno, kjer fotografije in vse zbrane podatke shranim v ustrezen spis. Tam ostanejo varno shranjeni, dokler dokončno ne ocenim škode in pripravim poročilo za stranko.
2. Katere so najpogostejše naloge, ki jih opravljate s pomočjo drona? Ali lahko navedete nekaj konkretnih primerov uporabe dronov pri ocenjevanju škod ali inšpekcijskih pregledih?
Najpogosteje uporabljam dron za pregled streh, saj je toča najpogostejši vzrok za škodo na strešnih kritinah. S pomočjo drona lahko natančno ocenim število poškodovanih strešnikov, valovitih plošč in drugih delov strehe, ki so poškodovani zaradi toče. Prav tako dron omogoča jasen pregled poškodb na pločevinastih strehah, kjer se deformacije zaradi toče lepo vidijo iz zraka.
Droni so postali nepogrešljivo orodje tudi pri zbiranju dokazov v primerih požarov. Omogočajo mi, da škodo pregledam od daleč in iz različnih kotov, kar mi daje boljši vpogled v obseg škode. S pomočjo natančnih preletov pa lahko zajamem tudi podrobnosti, ki bi bile sicer težje dostopne.
Droni so prav tako zelo koristni pri pregledovanju nevarnih delov objektov, kjer je zaradi tveganja za podrtje ali udrtje fizični dostop preveč tvegan. Eden najbolj zahtevnih primerov, kjer smo uporabili dron, je bila eksplozija kemične tovarne Melamin v Kočevju leta 2022. Z več droni smo preleteli prizadeto območje in ustvarili podrobno karto tovarne ter okoliških objektov. To se je izkazalo za izredno koristno pri zagotavljanju dokazov in določanju obsega škode že takoj po nesreči. Poleg tega smo z droni posneli tudi 3D fotografije žarišča eksplozije, kar je močno pripomoglo k natančnemu obračunu škode.
3. Kako točno uporaba dronov prispeva k boljši oceni škode in učinkovitejšemu delu v zavarovalništvu? Ali je delo bolj učinkovito in natančno?
Hitrost in učinkovitost sta ključna elementa mojega dela, saj vsaka zamuda pri ocenjevanju škode lahko stranki odloži začetek sanacijskih del. Uporaba drona mi omogoča, da delujem hitreje in natančneje, saj lahko zajamem podatke, ki bi jih z običajnimi metodami težko pridobil ali pa bi to trajalo precej dlje. Dron omogoča pregled škode z višine in iz različnih kotov, kar mi omogoča celovitejši vpogled v situacijo. Z njim lahko dostopam do težje dostopnih ali nevarnih območij, kar ne le izboljša natančnost ocene, ampak tudi pomembno prispeva k višji stopnji varnosti pri mojem delu. Dron je tako postal nepogrešljiv del opreme na terenu, prav tako kot merilnik razdalje ali fotoaparat. Skratka, uporaba dronov je bistveno prispevala k večji natančnosti in učinkovitosti pri ocenjevanju škod, kar omogoča hitrejše obravnavanje primerov in boljše storitve za naše stranke.
4. Katere tehnološke inovacije pa so po vašem mnenju najbolj pomembne za prihodnost zavarovalništva? Ali menite, da bo vloga dronov še naprej rasla, in v katerih segmentih zavarovalništva bi to lahko postalo ključno?
Danes gre razvoj tehnologije predvsem v smer umetne inteligence (UI), ki bo v zavarovalništvu prinesla hitrejše in učinkovitejše reševanje škodnih primerov. Kljub temu UI ne bo mogla popolnoma nadomestiti ogleda na terenu in ocene dejanskega obsega škode. Razvoj dronov prav tako hitro napreduje in že zdaj izvajamo nekatere preglede tako, da sprogramiramo pot leta že v pisarni. Na terenu dron sam vzleti, opravi prelet, posname potrebne fotografije in se vrne na začetno točko.
Verjamem, da bo v prihodnosti uporaba dronov še rasla, predvsem pa si predstavljam, da bomo imeli določena vzletna mesta po različnih občinah. Cenilci se bomo povezali z dronom preko sistema, mu dali navodila, nato pa bo dron sam izvedel ogled škode in se vrnil. Umetna inteligenca bo na podlagi zbranih podatkov pripravila izračune, cenilci pa bomo prevzeli vlogo revizorjev celotnega postopka, kar bo omogočilo hitrejše in bolj natančno obravnavo škodnih primerov.
5. Kaj bi svetovali mladim, ki jih zanima delo s tehnologijo in bi želeli delati v zavarovalništvu? Kakšne so možnosti za kariero na tem področju in kakšne spretnosti ali znanja so najbolj potrebna?
Zavarovalništvo je panoga, ki nenehno sledi tehnološkemu razvoju na vseh področjih, od sklepanja zavarovanj do ocenjevanja škode in izplačil odškodnin. Delo v zavarovalništvu postaja vse bolj tehnološko podprto, kar pomeni, da mladi, ki jih zanimajo tehnologije, tu najdejo veliko priložnosti. S tehnologijo lahko postanemo hitrejši, bolj natančni in učinkovitejši pri vsakodnevnih nalogah.
Novih tehnologij se ni težko naučiti, saj so zasnovane tako, da so dostopne vsem zaposlenim. Ni treba biti strokovnjak ali znanstvenik, da bi razumel in uporabljal nove tehnološke rešitve – pomembna je volja do učenja in pripravljenost za sprejemanje novosti.
Mladim bi svetoval, da so odprti za tehnologijo in inovacije, saj prihodnost zavarovalništva temelji na teh rešitvah. Ključne spretnosti, ki jih potrebujete, so prilagodljivost, pripravljenost za učenje ter zanimanje za nove tehnologije. Kot pravijo - kjer je volja, tam je pot, in v zavarovalništvu so možnosti za kariero res široke, zlasti če se osredotočate na tehnološke rešitve.
