Celjski živalski vrt Tropska hiša je bogatejša za novo leglo beloglavčkov, kritično ogrožene vrste opic Novega sveta. V soboto je namreč oskrbnica na telesu samice opazila dva mladička, ki sta se trdno držala mamine dlake. Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v Tropski hiši, je porod potekal »brez težav, mladiča pa sta že preživela kritične ure in dni svojega življenja.«
Pojasnili so, da so strokovnjaki za proučevanje primatov beloglavčke med letoma 2008 in 2012 uvrstili na seznam 25 najbolj ogroženih primatov na svetu, saj je vrsta v naravi skoraj izumrla. Ravno zato, ker so tako ogroženi, so se v Tropski hiši odločili za vzrejo te vrste. V naravi jih po ocenah strokovnjakov živi le še približno 6000, populacija pa še vedno upada, kar je predvsem posledica krčenja življenjskega prostora in krivolova. Živijo v gozdovih na severozahodu Kolumbije, pri čemer jim prihodnost ni naklonjena. Glede na trend krčenja življenjskega prostora in krivolova naj bi se namreč njihova populacija do leta 2036 zmanjšala za 80 odstotkov ali več. »Vzreja živali v umetnem okolju je lahko zadnja rešilna bilka za globalno preživetje te vrste, preden jo človek izbriše s tega planeta,« je povedal Simon Cirkulan, ustanovitelj in direktor Tropske hiše, ki sodeluje v ex situ te vrste, torej postopku varovanja ogrožene vrste zunaj njenega naravnega habitata.
V Tropsko hišo so jih naselili leta 2021, ko sta iz češkega vzrejnega centra za primate prispela samica in samec Frida in Pablo. »Takrat smo začeli s pripravo načrta, kako oblikovati veliko in zdravo družino in poskrbeti za večje število beloglavčkov v umetnem okolju. Upamo, da bodo nekoč potomci naših živali ponovno naseljevali naravno okolje te vrste, če bo le-to sploh še obstajalo in bo zaščiteno,« so še navedli v Tropski hiši. Pojasnili so, da sta jih Frida in Pablo ob ustreznih življenjskih pogojih, varnem okolju in vrhunski prehrani z naraščajem prvič presenetila decembra 2021, ko se je rodil Diego. »Beloglavčki v primerjavi z drugimi vrstami opic tamarink in marmozetk spolno dozorijo nekoliko kasneje, prav tako pa je doba nosečnosti daljša in traja približno 166 dni.« Drugo leglo z dvojčkoma Miguelom in Samuelom je sledilo lanskega januarja, v soboto pa je Frida dobila nov naraščaj, dvojčka, ki še nimata imen.
Mladiča se ves čas oklepata mame, ko sesata njeno mleko, največkrat vlogo varuške prevzame vodilni samec Pablo, že dan po porodu pa so opazili, da mladiča prenašajo že starejši bratje. Frida je tokrat mama postala tretjič. Sedaj je že bolj izkušena in samozavestna. Beloglavčki so izredno družabne živali – še več, življenje v družinski skupnosti in skupinska skrb za novorojene in mlajše potomce sta se izkazali za evolucijsko pomembno lastnost, zaradi katere je vrsta pri preživetju uspešnejša.
Nedovoljena trgovina
Beloglavček je monogamna žival. Družino oblikujeta samec in samica ter njuni različno stari mladiči. Pari se lahko le vodilni par. Vodilna samica v zrak sprošča feromone, ki ostalim samicam parjenje preprečujejo. Ostali člani družine pomagajo pri skrbi in vzgoji mladičev. Pri tem pomagajo staršem pri tem napornem procesu, prav tako pa se ob tem naučijo številnih veščin ter pridobijo pomembne izkušnje za življenje. Bolj dominantni mladiči matično skupino zapustijo in si na novem ozemlju s partnerjem druge družine oblikujejo novo družino. »V sodobnih živalskih vrtovih si živali izmenjujemo glede na njihovo genetsko kompatibilnost. Beloglavček je namreč kritično ogrožena živalska vrsta, zato je vzreja genetsko zdravih osebkov izrednega pomena. Populacija divjih beloglavčkov je namreč ocenjena na manj kot 2.000 odraslih živali, njihovo število v naravi pa še vedno pada. Preživetje vrste je ob takšnem trendu padanja populacije v naravi lahko odvisno le od vzreje osebkov v umetnem okolju. Vsak mladič te vrste je zato izrednega pomena za dolgoročno preživetje vrste,« je še pojasnil Simon Cirkulan.
Beloglavčke prizadene tudi nedovoljena trgovina s hišnimi ljubljenci. Kot je še opozoril Cirkulan, so te opice »zaradi svoje majhnosti še vedno pogosti hišni ljubljenci, vendar se z vidika varovanja narave, veterine in dobrobiti živali to odsvetuje, nekatere države pa lastništvo nad primati tudi prepovedujejo. Vsaka eksotična živalska vrsta potrebuje ustrezne pogoje za normalno in zdravo življenje. Poleg specifične prehrane, svetlobe in temperature ter ustreznega prostora, opice potrebujejo tudi ustrezno socialno strukturo skupine, ki pa jo v stanovanju, kjer živimo ljudje, težko zagotovimo. Mlade živali za potrebe prodaje prehitro odvzamejo staršem in jih hranijo ročno. Takšen način lahko povzroči nepravilen čustveni razvoj osebkov in vedenjske anomalije.«
Tropska hiša
Tropska hiša je neprofitna naravovarstvena in izobraževalna institucija v centru mesta Celje. V manj kot dveh letih delovanja je postala dom več kot 170 vrstam živali in tako postala največja znanstvena institucija v državi, ki na enem mestu vzreja različne živalske skupine v umetnem okolju. Mnoge vrste živali so Slovenijo obiskale prvič v zgodovini države in so svoj novi dom našle prav v Celju. Postala je okolje za izobraževanje in ozaveščanje ter vzrejo naravovarstveno pomembnih vrst. Navdušila je stroko ne samo doma, ampak tudi po svetu ter postala zgodba o uspehu. V Tropski hiši potekajo številne znanstvene raziskave na področju dobrobiti živali, ekologije in etologije. Med drugih je postala ena izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij v Celju.
