KPK je namreč minuli teden uvedla predhodni preizkus v primeru Jakliča, ki je v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let bil tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
S KPK so danes sporočili, da so po preučitvi zakonodaje ugotovili, da komisija ni pristojna za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se namreč ne uporabljajo, če vprašanja glede nezdružljivosti funkcij ureja drug, specialen zakon, ki ne napotuje na uporabo drugega zakona. Tak primer je po navedbah KPK tudi zakon o ustavnem sodišču. "Zato je komisija prijavo v preučitev z vidika njihovih pristojnosti odstopila državnemu zboru kot organu, ki izvoli ustavne sodnike, in ga hkrati zaprosila, da jo obvesti o ugotovitvah in morebitnih sprejetih ukrepih," so zapisali v sporočilu za javnost.
Obenem so spomnili tudi na odločbo vrhovnega sodišča iz leta 2022, da je opravljanje pridobitne dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika za sodnike nedopustno. Stališče KPK je tako, da naj tudi za ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin veljajo enaka merila, še posebej z vidika vodenja z zgledom od zgoraj navzdol. "Vsebinska ali postopkovna zakonska nedorečenost še ne pomeni, da je legalno hkrati tudi legitimno, kar se kaže tudi v konkretnem primeru," so opozorili.
Izpostavili so tudi lansko sodbo upravnega sodišča, ki je pritrdilo stališču KPK, da funkcionar skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ne sme opravljati dodatnih dejavnosti kot samostojni podjetnik. Upravno sodišče je namreč tedaj zapisalo, da opravljanje pridobitne dejavnosti lahko vpliva na videz neodvisnosti, nepristranskosti in samostojnosti opravljanja funkcije, s tem pa se pod vprašaj postavljata vsaj integriteta funkcionarja in ustrezno izvajanje oblasti, ki mu je zaupana. Spomnili so še, da KPK že več let opozarja, da je zakonska ureditev področja nezdružljivosti funkcij nepregledna in ustvarja tveganja za izvajanje nadzora, zato so leta 2021 vlado tudi pozvali k enotni ureditvi področja za vse funkcionarje. Aktualni primer pa po mnenju komisije znova potrjuje zaznave glede neustrezne urejenosti področja, zato vladajoče znova pozivajo k enotni ureditvi.
KPK bo sicer na lastno pobudo nadaljevala obravnavo v primeru Jaklič, in sicer z vidika pristojnosti na področjih omejitev poslovanja in premoženjskega stanja. "Primer obravnava prednostno in bo javnost o svojih ugotovitvah obvestila takoj, ko bodo za to izpolnjeni pogoji," so še zatrdili na KPK.
