Nikobarski golob sicer poseljuje Nikobarske otoke v Bengalskem zalivu, nekatera območja Malezije, Tajske, Vietnama, Indonezije in Filipinov. Njegov obstoj ogroža človek, predvsem s pretiranim lovom, krčenjem življenjskega prostora, vnosom tujerodnih vrst, industrijo in kmetijstvom. Kot je povedal direktor celjske tropske hiše Simon Cirkulan, je preživetje vrste, ki je edini živeči predstavnik rodu caloenas, v prihodnjih letih lahko odvisno od stabilne populacije v umetnem okolju, zato so se v tropski hiši odločili, da nikobarskemu golobu pomagajo z vzrejnim programom.
"V načrtu je vzpostavitev vzrejne jate s približno šestimi osebki. Kmalu se bosta našemu samcu pridružila še dva predstavnika te vrste, ki bosta v naslednjih tednih prispela iz živalskega vrta v poljskem Vroclavu. Prav tako smo v intenzivnem iskanju še treh osebkov," je dejal Cirkulan in opozoril, da morajo paziti, da si živali niso v bližnjem sorodstvu, saj se s parjenjem nesorodnih živali ohranja večja genetska raznolikost, ki je pomembna za zdravo populacijo. Če bo v prihodnosti naravno okolje nikobarskega goloba ohranjeno in varno, se bodo lahko potomci živali iz Celja v projektih ponovne naselitve tja tudi vrnili.
Nikobarski golob od konice kljuna do konca repa meri v povprečju 40 centimetrov. Glava je pokrita s sivim drobnim perjem, ki prehaja v zelene in bakrene odtenke. Rep je zelo kratek in bel. Preostali del perja je bleščeče zelen z oranžnimi in modrimi odtenki. Na kljunu nad nosnicami ima gumbast izrastek, ki je pri samcih večji. Noge so močne in prilagojene na hojo.
Poleg te najnovejše pridobitve sicer v Tropski hiši Celje živi še pet vrst predstavnikov golobov in grlic, med njimi pegasti cesarski golobi in golobi krvavečega srca.
